Ptuj slovi kot najstarejše mesto v Sloveniji, "ponaša" pa se tudi z nehvaležnim statusom najmanj razvite mestne občine v državi. Dolg občine znaša 13,5 milijona evrov, med 23.000 prebivalci pa je brezposelnost 13-odstotna.

Kritični glasovi opozarjajo na slabo stanje mestnega jedra, ki se prazni. Lokali in trgovine se zapirajo, pravijo, gotovo pa je tudi to del razlogov za vse večje izseljevanje iz mesta. Od leta 2008 je namreč Ptuj zapustilo več kot 400 ljudi. Za primerjavo, v Slovensko Bistrico se jih je v istem obdobju priselilo nekaj več kot 800. Vsem kandidatom in kandidatkam – mimogrede, za mesto župana oziroma županje se jih poteguje devet, kar je največ do zdaj - smo zato zastavili vprašanji, izmed katerih se prvo nanaša prav na izseljevanje. Kako bodo torej zaustavili izseljevanje Ptujčanov in Ptujčank?

Pribožič: Do delovnih mest s kmetijstvom
Kandidat NSi-ja Peter Pribožič bi recimo zagotavljal cenovno ugodne pogoje za gradnjo novih gospodarskih objektov in izgradnjo stanovanj. Nezazidana stavbna zemljišča po njegovem mnenju niso zanimiva za graditelje, v sosednjih občinah pa imajo bistveno ugodnejše pogoje izgradnje, dodaja. Potencial vidi v starem mestnem jedru, kjer je "veliko možnosti za razvoj storitvenih dejavnosti, ki bodo povezale ponudbo kulturne danosti Ptuja z gostinsko oz. kulinarično in preostalo ponudbo".

Možnost povečanja števila delovnih mest vidi Pribožič v razvoju kmetijstva na širšem območju Podravja in v Mestni občini Ptuj z izgradnjo namakalnih sistemov v kmetijstvu. "Imamo vodni vir iz reke Drave, ki omogoča v Podravju približno 30.000 hektarjev namakanih površin, temu se prilagodi pridelava zelenjadarske proizvodnje, jagodičevja in drugih kultur, ki jih močno primanjkuje pri samooskrbi v Sloveniji," pravi Pribožič. V mestu bi še zagotovil "urejeno tržnico za potrebe prodaje pridelkov in izdelkov s kmetij".

Stojak: Nujen je dialog
Vlasta Stojak, kandidatka SD-ja, meni, da je nujno "vzpostaviti takojšen dialog med gospodarstveniki, obrtniki, trgovci in nosilci dejavnosti v mestnem jedru ter narediti krizni načrt za takojšnje ukrepe, ki lahko kratkoročno prinesejo učinke". Tudi Stojak bi oživljala mestno jedro. "V oživitev je treba vključiti vse lastnike hiš v mestnem jedru in mlade, predvsem visoko izobražene, ki lahko občini prinesejo nove ideje in ustanovijo podjetja. Ponuditi jim je treba pomoč pri ustanovitvi podjetja in poslovne prostore za simbolično ceno." Poleg tega bi ustanavljala "socialna podjetja za dejavnosti, ki bodo pripomogle h krepitvi turizma in kulture".

Za župana izseljevanje posledica zaposlitvene emigracije
Aktualni župan z 12-letnim stažem Štefan Čelan (Lista župana Štefana Čelana), ki se poteguje za četrti mandat, vidi izseljevanje predvsem kot posledico "zaposlitvene emigracije". V odgovoru je tako zapisal: "Kar se tiče odseljevanja naših občank in občanov, je to v glavnem povezano s tako imenovano zaposlitveno emigracijo. V naši občini namreč obstaja veliko podjetij, ki izvajajo gradbena in montažna dela na vseh kontinentih sveta. Mnogi tam zaposleni delavci menjajo stalno prebivališče zaradi pravnih, poslovnih in ostalih razlogov. Zato je neobjektivno govoriti, da življenje na Ptuju ni kakovostno."

Ukrepi, ki jih predlaga, se nanašajo na "pospeševanje podjetništva, inovativnosti in tehnološkega razvoja". "Z ustanovitvijo nove medobčinske industrijske cone ob avtocesti bomo vzpostavili pogoje za privabljanje tujih investitorjev."

Simbolična najemnina in skrb za mlade družine
Robert Šegula (Neodvisna lista za razvoj Mestne občine Ptuj) kot glavna ukrepa zoper izseljevanje vidi "dvig gospodarstva in usmeritev v skrb za mlade in mlade družine". Potrebna je vzpostavitev "pozitivnega poslovnega okolja, ki bo privlačno za domače in tuje investitorje", poleg tega pa bi Šegula "občutno" znižal komunalni prispevek, poslovne prostore, ki so v lasti občine, bi ponudil potencialnim najemnikom za simbolično najemnino enega evra na mesec, mladim, ki želijo ustanoviti podjetje, bi nudil strokovno pomoč, spodbujal bi razvoj mikro- in malih podjetij ter povezovanje med podjetji in izobraževalnimi institucijami v občini.

Galun: Župan je vzpostavil nenaklonjen sistem
Darja Galun (SDS in SLS) razloge za izseljevanje vidi v tem, da je župan vzpostavil "nenaklonjen sistem". "Postal je namreč župan, ki nam pove, kaj potrebujemo, in ne več obratno. Tudi finančne potrebe so se dvigovale, ker je potreboval vedno več naložb za upravičevanje svojega obstoja," meni Galun.

"Razvoj od spodaj navzgor"
Na kandidatki in kandidate smo naslovili tudi vprašanje, ali predvidevajo sodelovanje občanov in občank pri sprejemanju konkretnih ukrepov v mestu oziroma sodelovanje pri oblikovanju mestnih politik ter kakšen način.

Pribožič si želi "vzpostaviti dobro sodelovanje z mestnimi četrtmi in neposreden stik s prebivalci". Pri tem pa dodaja, da mora biti razvoj občine "zagotovljen od spodaj navzgor".

Enakopravnejše sodelovanje četrtnih skupnosti
Stojak meni, da je "sodelovanje občanov nujno pri vseh ključnih odločitvah, ki vplivajo na razvoj gospodarstva, lokalne skupnosti in življenje občanov". Med načini za doseganje tega je omenila javno razgrnitev načrtov, široko javno razpravo občanov in strokovnjakov, izpostavlja pa ureditev enakopravnejšega sodelovanja četrtnih skupnosti pri sprejemanju odločitev.

"Predstavnike četrtnih skupnosti je treba tesneje povezati z mestnim svetom, prav tako pa se morata župan in podžupan večkrat sestajati z občani v vseh četrtnih skupnostih," meni.

Čelan: Sodelovanje občanov stalna naloga
Aktualni župan je bil glede te tematike kratek. Zapisal je le, da je "sodelovanje z občani pri načrtovanju razvoja naša stalna naloga, ki jo bomo nadaljevali tudi v prihodnje".

Šegula: Že program je nastal v sodelovanju
Šegula sodelovanje občanov in občank "vsekakor" predvideva. Poudarja, da je program Neodvisne liste za razvoj Mestne občine Ptuj nastal v sodelovanju z občankami in občani, to sodelovanje pa bi Šegula "podkrepil s še boljšo in intenzivnejšo komunikacijo na vseh nivojih, tako na nivoju mestnega sveta kot neposredno z vsemi zainteresiranimi občankami in občani v obliki zborov krajanov v vseh osmih četrtnih skupnostih".

"Občina kot servis"
Darja Galun vidi občino kot servis občanom, in sicer kot "servis, v katerem lahko občani povedo, kaj potrebujejo". Za to pa je potreben "dober in aktiven mestni svet ter dobra zasedba krajanov v občinskih četrtih", s čimer je "mogoče zagotoviti dobro komunikacijo, prek katere potrebe občanov prihajajo neokrnjene do občine, ta pa v nadaljevanju zagotavlja izdelavo in izvajanje kratkoročnega in dolgoročnega planskega in izvedbenega načrta".