Predsednik vlade Robert Golob je po seji vlade povedal, da so obravnavali prvi korak, kako se spoprijeti z energetsko in prehrambno draginjo. "Obe sta dejstvo, ki ga ne moremo zanikati," je dejal. Zato se je vlada odločila za ponovno regulacijo marž na bencinskih servisih zunaj avtocest. Nafta se je v zadnjem letu in pol podražila za približno 75 odstotkov, je dejal Golob.

"Trg zunaj avtocest žal ne deluje. Vsi ponudniki imajo ves čas cene, ki so med seboj skoraj identične. Če trg ne deluje, je vrnitev na regulacijo marž trgovcev najbolj smiselna poteza," je ukrepe pojasnil Golob. Dodal je: "Cena nafte se je v letu in pol s 70 evrov na tono dvignila na več kot 120 evrov. Maloprodajne cene temu v celoti niso sledile. V istem obdobju smo imeli v Sloveniji različne režime. Najprej polno sproščene cene, kar je bilo dobro za trgovce, bistveno manj za potrošnike. Potem smo imeli režim, ki je na silo vpeljal regulacijo maloprodajnih cen," je navedel in poudaril, da ima ministrstvo za gospodarski razvoj že stomilijonske zahtevke za povrnitev stroškov. "Režim je popolnoma nevzdržen z vidika realnosti," je ocenil Golob.

Ker so te cene trenutno regulirane, se na gospodarskem ministrstvu spoprijemajo z zahtevki trgovcev po povračilu nastale škode v vrednosti več milijonov ali celo sto milijonov evrov. Usmeritev vlade je, da se ti zahtevki zavrnejo kot neustrezni, je povedal Golob.

Glede tega bo več znanega po sestanku s trgovci, je dodal, a že zdaj je prepričan, da "zahtevki takšni, kot so, ne ustrezajo ne duhu ne določilom zakona o kontroli cen". Verjame sicer, da so ukrepi uravnoteženi, jih bodo pa po njegovem mnenju nekateri deležniki lažje sprejeli kot drugi.

Zato so se, kot je dejal, po tehtanju, kaj storiti, "vrnili v prihodnost". "Vrnili smo se v režim reguliranih marž zunaj avtocest in sproščen režim na avtocestah," je napovedal. "Ker je obstoječa cena pogonskih goriv bistveno zaostajala za tržnimi cenami, smo morali iskati ravnovesje, kako vsak od nas – država, trgovci in potrošniki – nosi del bremena višjih cen nafte na svetovnih trgih," je dodal.

Sorodna novica Do 10. avgusta nižje regulirane cene pogonskih goriv: liter bencina 1,560 evra, dizla 1,668

Golob je pojasnil, da bodo sledili cenam, ki so primerljive s tistimi na Hrvaškem, nižje pa od tistih v Avstriji in Italiji: "Iskali smo ravnovesje, kaj potrošniki še lahko prenesejo." Država se bo po njegovih besedah v dvomesečnem obdobju odpovedala vsemu, čemur se lahko odpove v skladu z evropskimi direktivami in zakonodajo. Za obdobje 12 mesecev pa so regulirali marže vsem trgovcem.

"Po popolnoma poenostavljenih izračunih na včerajšnji dan, bodo cene primerljive s hrvaškimi zunaj avtocest. Torej na ravni 1,8 evra na liter. Tržne cene dizelskega goriva so višje od 2,1 evra, v nekaterih zahodnih državah tudi 2,2 evra. Gre za prehod iz nekega izkrivljenega stanja v vseh pogledih, v neko novo stanje, ki bo predvidljivo, tako za potrošnike, trgovce in bankirje, ki morajo financirati celoten posel in državni proračun. S takšno rešitvijo se lahko izognemo zahtevkom, ki bi znašali 600, lahko celo do 800 evrov za državni proračun. To je tveganje, ki si ga ne more privoščiti nobena vlade," je še pojasnil. Nov režim cen goriva pa bo začel veljati s prihodnjim torkom.

S 1. julijem bodo začeli učinkovati tudi nekateri omilitveni ukrepi pri potnih stroških, javnem prometu in v kmetijstvu. "Dvigujemo neobdavčeno povračilo za delovno aktivne, povišali bomo povračilo zneska trošarin, ki ga dobijo javni prevozniki," je pojasnil Golob.

Vlada bo dvignila neobdavčene potne stroške za 16 odstotkov, povišan bo znesek povračil za trošarine, ki jih dobijo javni prevozniki za javni promet, da se ta ne bo podražil. Primerljivega zneska bodo deležni tudi kmetje in prevozniki, da se visoke cene goriv ne bodo prelile v podražitev hrane in živil.

Dodal je, da bodo še junija pripravili ukrepe za obravnavo cen hrane, v prvi polovici julija nato pa še za elektriko in ogrevanje.

Han: Imeli bi stotine milijonov evrov škode

Čeprav sprva ni bil predviden kot govorec, je gospodarski minister Matjaž Han na vztrajanje novinarjev vseeno podal krajše pojasnilo. Dejal je, da si država ni mogla privoščiti, da bi še delala takšen primanjkljaj kot do zdaj. Han sicer razume odločitev prejšnje vlade, da je naftnim trgovcem napovedala povračilo škode, a če bi obstoječe stanje nadaljevali, bi lahko prišli do stotin milijonov evrov odškodninskih zahtevkov. Te je država zadnje čase dobivala skoraj dnevno, je poudaril Han. In če bi se tako nadaljevalo, potem bi se prihodnje leto spraševali, kje bomo dobili denar za socialo, zeleno politiko, investicije ... Stanje je še poslabševal naftni turizem, je zatrdil minister. Imeli smo namreč ceno naftnih derivatov, ki ni bila niti približno v skladu s trenutnim trgom ali borzno ceno, "vsak, ki je prišel k nam natočit gorivo, se je zažrl v naša sredstva". Tako je bila vlada po njegovem mnenju prisiljena zavračati zahtevke naftnih trgovcev, Han in Kumer pa se bosta z njimi poskušala dogovoriti, kako naprej.

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je ob koncu še dodal, da je za ministrsko ekipo precej intenzivno obdobje, hkrati pa jih čakajo še številni izzivi, od prehrambnih do energetskih, predvsem glede dražitve elektrike in ogrevanja. "Vse to imamo namen končati pred parlamentarnimi počitnicami."

Spremembe zakona o vladi

Golob je po seji vlade odgovoril tudi na nekatera druga novinarska vprašanja. Glede sprememb zakona o vladi je dejal, da bi jih lahko obravnavali že na izredni seji DZ-ja v četrtek, 23. junija.

Še pred tem morajo poslanci glasovati o pobudi za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi. V tem tednu se namreč izteče 30-dnevni rok, po preteku katerega lahko DZ obravnava predlog SDS-a za razpis referenduma. O tem bodo poslanci odločali predvidoma v torek, še pred tem pa ga bodo obravnavali tudi člani matičnega odbora DZ-ja za notranje zadeve.

Glede na razmerja glasov med koalicijo in opozicijo se pričakuje, da bo pobuda za referendum zavrnjena. Po preteku 24-urnega roka lahko poslanci glasujejo o koalicijski noveli zakona o vladi.

"Marsikaj je odvisno od tega, ali bo opozicija še naprej poskušala onemogočati ta zakon, verjamem, da ne bodo poskušali, kot verjamem, da nima zakonske podlage za nadaljnjo obstrukcijo tega zakona." Še pred parlamentarnimi počitnicami bi tako po Golobovih napovedih izpeljali vse postopke za rekonstrukcijo vlade in ustanovitev treh novih ministrstev.

Po predlogu novele bi vlado tako sestavljalo 19 ministrstev in vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predlog za posvetovalni referendum so vložili v SDS-u, saj menijo, da je treba zagotoviti, da vlada nima prevelikega števila članov in je lahko operativna. Zato se je Golobova vlada oblikovala po obstoječem zakonu o vladi, ki šteje le 17 ministrov.

Prvi obisk Bruslja

Evropski voditelji se bodo prihodnji teden v Bruslju sešli na vrhu, na katerem bo v ospredju Ukrajina, Golob pa se jim bo po nastopu položaja premierja tokrat pridružil prvič. Predtem se bo ta četrtek in petek v Bruslju med drugim srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom.

Kot je poudaril, bo šlo predvsem za spoznavno srečanje, sam pa nima trdnih izhodišč, pri katerih bi vztrajal. "V spoznavnih razgovorih ne potrebujemo izhodišč, razen tega, da prihajamo odprte glave. Verjamem, da je Evropska enotnost ključ do kakršnega koli napredka na katerem koli področju." Kot je dodal, bodo izhodišča za srečanje pred vrhom EU-ja o Ukrajini, ki bo potekalo prihodnji teden, sprejeta v torek na seji zunanjepolitičnega odbora državnega zbora (OZP).