Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

V skladu z zakonom o minimalni plači se minimalna plača letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. V skladu z obstoječimi makroekonomskimi napovedmi, negotovostjo v povezavi z epidemijo covida-19 in po posvetu s socialnimi partnerji je minister sprejel odločitev o uskladitvi zneska minimalne plače z uradnim podatkom o inflaciji v preteklem letu, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Trenutni podatek statističnega urada kaže na letno stopnjo inflacije v decembru 2021 v vrednosti 4,9 odstotka.

V skladu z navedenim bo nov znesek bruto minimalne plače predvidoma znašal 1074,43 evra. Znesek bo predvidoma do 20. januarja objavljen v uradnem listu in bo veljal za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja dalje.

ZSSS za višji dvig minimalne plače

Dvig minimalne plače, ki bo po predlogu ministra za delo 4,9-odstoten, bi moral biti po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) višji. Sindikati so na posvetovanju, na katerem soglasja socialnih partnerjev ni bilo, sicer predlagali 10,65-odstotno zvišanje, je povedala predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič.

Socialni partnerji so na današnjem drugem krogu posvetovanj socialnih partnerjev o višini minimalne plače v letu 2022 po Jerkičevih pojasnilih predstavili vsak svoje argumente, pri čemer "kot običajno soglasja ni bilo".

Minister za delo Janez Cigler Kralj je po posvetu s socialnimi partnerji sporočil, da bo uskladitev minimalne plače za leto 2022 enaka višini rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu. Zvišala se bo torej predvidoma za 4,9 odstotka, na 1074,43 evra bruto.

Sindikalna stran je na posvetu po Jerkičevih navedbah izrazila prepričanje, da bi poleg obvezne uskladitve, ki jo določa že zakon z rastjo življenjskih stroškov, rast minimalne plače morala odražati tudi druge pogoje, od gospodarske rasti, realne rasti plač do padca brezposelnosti in zlasti podražitev, s katerimi se spopadamo v zadnjem času. Sindikalni predlog je bil povečanje na 1133,35 evra ali za 10,65 odstotka.

"V ZSSS-ju menimo, da bi moral biti dvig višji tudi zato, ker znesek minimalne plače temelji na izračunanih minimalnih stroških iz leta 2016, v vmesnem obdobju pa je prišlo do njihovega občutnega povečanja. Kljub večkratnim opozorilom z naše strani novega izračuna ni," je poudarila.

Ko bo nov izračun narejen, bo skok minimalne plače znova visok, čemur pa bi se po njenem mnenju "lahko v januarju ob dobrih pogojih poslovanja izognili". "Pri določanju višine minimalne plače se je nujno zavedati, da minimalna plača ni določena za zaščito gospodarstva, temveč pomeni najnižjo še pravično plačilo za delo, varuje torej najslabše plačane delavce," je dodala.

Sindikati so ministru predlagali, da opravi dodaten premislek in minimalno plačo dvigne, upoštevaje ne le rasti življenjskih potrebščin, temveč tudi gospodarsko rast, rast plač in izrazito padanje brezposelnosti, je še dejala Lidija Jerkič in dodala, da bi morale po njihovem mnenju sicer dodatno rasti vse plače, ne le minimalna.

Pergam: Najnižja mogoča uskladitev

Predlagani dvig minimalne plače v višini rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu ministra je po zakonu najnižja mogoča uskladitev, pa je dejal predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek. Glede na makroekonomske kazalce, ki se lahko upoštevajo pri določitvi minimalne plače, denimo gospodarska rast, stopnja zaposlenosti in brezposelnosti ter rast plač, bi bil lahko dvig minimalne plače po njegovem mnenju višji.

"Navsezadnje bi bilo to smiselno tudi glede na to, da bodo v letu 2023 ponovno izračunani minimalni življenjski stroški. In da bi se izognili kakšnemu večjemu skoku, ki se utegne zgoditi tudi zaradi inflacije, ki smo ji priča, bi bilo smiselno uskladiti oz. določiti minimalno plačo v višjem znesku, kot se je za to odločil minister," je še dejal Počivavšek, ki tako kot Jerkič meni, da bi bilo treba nasloviti tudi vprašanje drugih plač.

Levica: Minimalna plača bi morala biti vsaj 1173,3 evra bruto

Levica, ki je oktobra vložila predlog za takojšen ponoven izračun minimalnih življenjskih stroškov in višjo določitev minimalne plače, je navedla, da se minister Cigler Kralj ni “odločil” za dvig minimalne plače, kot zatrjuje, ampak je zgolj upošteval zakonsko obvezo usklajevanja minimalne plače z inflacijo.

"Največji uspeh predloga Levice, ki je zagotovil dolgoročno rast minimalne plače v skladu z dejanskimi življenjskimi stroški, je uzakonitev formule, s katero se določa, da mora minimalna plača v neto znesku znašati vsaj 20 odstotkov več, kot znašajo minimalni življenjski stroški. Zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov je bil opravljen leta 2017 in pri 613 evrih nikakor ne ustreza trenutnim razmeram. Ta znesek se do danes ni usklajeval z inflacijo, ampak je ostal nespremenjen. Če bi se veljavni zastareli znesek minimalnih življenjskih stroškov usklajeval od leta 2017 do 2021 vsaj z inflacijo, bi danes znašal 678,7 evra, kar bi pomenilo, da bi morala minimalna plača znašati vsaj 814,4 evra neto oziroma 1173,3 evra bruto," so pojasnili v Levici.

Odziv gospodarske in obrtno-podjetniške zbornice

Dvig minimalne plače za skoraj pet odstotkov pomeni veliko dodatno obremenitev gospodarstva, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Še posebej velik izziv se jim zdi zvišanje za številna podjetja iz energetsko intenzivnih dejavnosti in malega gospodarstva. Predlagajo delno subvencioniranje in spremembe pri socialnih prispevkih.

Na GZS-ju so ob tem spomnili, da je minimalna plača že lani porasla za 8,9 odstotka, pri čemer je bila decembrska medletna inflacija negativna, cene so se namreč v primerjavi z decembrom 2019 znižale za 1,1 odstotka. Posledično se je torej minimalna plača lani realno okrepila za desetino.

Opozorili so, da smo že zdaj na vrhu v EU-ju po razmerju med minimalno in povprečno plačo, instrument minimalne plače pa da opravlja svojo vlogo, saj je stopnja tveganja revščine zaposlenih po podatkih za leto 2019 pri nas 3,4-odstotna, kar je 15-krat manj kot pri brezposelnih.

Na GZS-ju ob tem pričakujejo, da se bo država po vzoru iz leta 2021 odpovedala dodatnim prihodkom iz naslova dviga minimalne plače in bo del dviga v obliki subvencije v pavšalnem znesku 30 evrov na zaposlenega mesečno namenila najbolj prizadetim podjetjem. Dodatno predlagajo, da bi od 1. marca do konca leta 2022 veljala nižja osnova za obračun socialnih prispevkov zaposlenih, kot je določeno v pokojninskem zakonu, in sicer v vrednosti nove minimalne plače.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) imajo manj pomislekov. "V OZS-ju smo ves čas za dostojne plače za dostojno delo. Ne ukvarjamo se toliko z minimalno plačo, razumemo pa velika podjetja, za katera dvig minimalne plače za pet ali deset odstotkov pomeni veliko. Nekateri opozarjajo, da bodo, če bo do takšnega dviga prišlo, prisiljeni tudi odpuščati," je še pred ministrovo napovedjo, da se bo minimalna plača letos zvišala za 4,9 odstotka, dejal Meh.