Foto: BoBo

Veljavni zakon o računskem sodišču, ki je bil sprejet leta 2001, poleg pravnih oseb javnega prava oz. njihovih enot kot možne subjekte revidiranja navaja tudi pravne osebe zasebnega prava, če so prejele pomoč iz proračuna EU-ja, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, če izvajajo javno službo ali zagotavljajo javne dobrine na podlagi koncesije ali če gre za gospodarsko družbo, banko oz. zavarovalnico, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež.

Osnutek novega zakonskega predloga določa, da so uporabniki javnih sredstev in kot taki možni revidiranci tudi pravne osebe, v katerih imajo država, lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava posamično ali skupaj, neposredno ali posredno, pomemben vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njeno poslovanje, so sporočili s finančnega ministrstva. Za pomemben vpliv se šteje vpliv, ki omogoča odločilno vlogo pri sprejemanju poslovnih odločitev in lahko izvira iz kapitalskega deleža, glasovalnih pravic ali pravic imenovanja upravljavskih struktur.

Država, lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava imajo po predlaganih zakonskih določilih pomemben vpliv, če imajo posamično ali skupaj, neposredno ali posredno, 20 odstotkov ali več vpisanega kapitala, 20 odstotkov ali več glasovalnih pravic ali pravico imenovati 20 odstotkov ali več članov vodstvenega ali nadzornega organa. Po pojasnilih ministrstva se s tem sistemsko ureja možnost revidiranja hčerinskih družb, ki jih ustanavljajo družbe v večinsko državni ali občinski lasti.

Veljavni zakon ne zagotavlja ustrezne pravne podlage

V splošnem na ministrstvu ugotavljajo, da so se od sprejetja trenutnega zakona okolje, v katerem deluje računsko sodišče, in zahteve ter pričakovanja javnosti spremenili. Ker veljavni zakon ne zagotavlja več zadostnih pravnih podlag za učinkovito izvajanje nalog računskega sodišča, so se odločili za pripravo novega zakona, katerega glavni namen je pospešiti in povečati učinkovitost postopkov revidiranja pravilnosti ter smotrnosti porabe javnih sredstev. Osnutek je nastal v sodelovanju z računskim sodiščem.

Med pomembnimi novostmi navajajo še rešitve, ki omogočajo bolj ekonomični postopek revidiranja, uvedbo posebnega skrajšanega postopka revidiranja, možnosti ustavitve revizijskega postopka ter možnosti, da računsko sodišče ne izda porevizijskega poročila, če so vsi popravljalni ukrepi izvedeni zadovoljivo.

Dostop do vseh relevantnih podatkov

Zakon bi po predlogu ministrstva uvedel tudi dve novi določbi, s katerima bo računskemu sodišču omogočen dostop do vseh relevantnih podatkov, ki jih potrebuje tako za izvajanje revizij kot tudi za oceno tveganj, načrtovanje revizije in izvrševanje drugih nalog v okviru revizijske pristojnosti.

Prva določba je zahteva za predložitev podatkov, ki je usmerjena k uporabnikom javnih sredstev, od katerih lahko računsko sodišče zahteva vsa obvestila, ki se mu zdijo potrebna, knjigovodske listine, podatke, evidence in drugo dokumentacijo ter opravi druge poizvedbe. Z drugo pa ministrstvo ureja dolžnost zagotoviti dostop do podatkov. Ta določba se nanaša na vse fizične in pravne osebe, ki poslujejo z uporabniki javnih sredstev, računskemu sodišču pa omogoča brezplačen dostop do vseh zahtevanih podatkov, vključno z osebnimi podatki, pojasnili in vpogledom v poslovne knjige in evidence, v delu, ki se nanaša na poslovanje z uporabniki javnih sredstev.

Predlog uvaja tudi nekatere novosti na področju organizacije dela računskegasodišča.
Ministrstvo predloge javnosti in drugih ministrstev pričakuje do vključno 3. septembra.