Mirovni inštitut je neodvisni in neprofitni raziskovalni zavod, ki ga je leta 1991 ustanovila skupina posameznikov in posameznic, ki so verjeli v mirno reševanje konfliktov, enakost in spoštovanje človekovih pravic, so zapisali na spletni strani.

Ob praznovanju se bodo med drugim spomnili svojega nastanka v času političnega vrenja v osemdesetih letih in vojn na tleh nekdanje Jugoslavije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

"Raziskovalne premike smo ustvarjali predvsem s premisleki o konceptih državljanstva, politike, nacionalizma, rasizma in izključevanja, delavskih pravic, pravic žensk, neplačanega dela, svobode medijev, kulture," so poudarili v sporočilu za javnost.

Uvodni nagovor na dogodku bo imel filozof in predsednik upravnega sveta Mirovnega inštituta Lev Kreft. Sledili pa bosta tudi dve okrogli mizi. Prva bo nosila naslov Liberalizacija, demokratizacija, gibanja in establišment, druga pa Kaj je šlo narobe in kaj prav? in Kakšno politiko potrebujemo? Diagnoze in prognoze.

Inštitut, ki danes šteje 25 članov, raziskovalno, izobraževalno in ozaveščevalno dejavnost razvija na področjih družboslovja in humanistike, in sicer na petih tematskih poljih: politika, človekove pravice in manjšine, mediji, spol in kulturne politike. Je tudi zagovornik ranljivih skupin in si prizadeva za odpravo diskriminacije, so zapisali na spletni strani.

V zadnjem obdobju so se ob pojavu koronavirusa osredotočili tudi na raziskovanje tehnoloških odzivov držav članic EU-ja na svetovno pandemijo covida-19 s poudarkom na aplikacijah za sledenje stikom.

Projekt z naslovom Sledenje stikom v EU: lekcije, ki se jih je treba naučiti za prihodnjo uporabo tehnologije pri spopadanju z družbenimi izzivi, je, kot so navedli, nadgradnja preteklih dejavnosti Mirovnega inštituta na področju zaščite temeljnih pravic ob uvedbi tehnoloških rešitev za obvladovanje pandemije.

Z aktualnim projektom Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji - Podaljšana faza pa naslavljajo "grožnje in izzive za uresničevanje nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji s krepitvijo njihovih zmožnosti za odgovore na grožnje in izzive ter za pridobivanje javne podpore".

Mirovni inštitut se financira prek prijav na javne razpise v Sloveniji, ki jih objavljajo javne agencije, uradi in različna ministrstva, prav tako pa na razpise Evropske komisije in razpise drugih držav, na primer Norveški finančni mehanizem, različnih ambasad ter razpise zasebnih mednarodnih fundacij.

Poleg tega se financira tudi iz tržne dejavnosti, v katero spada prodaja knjig, študij in druge storitve različnih naročnikov ter iz donacij posameznikov in posameznic, so še navedli na spletni strani.