Slavnostni govorniki bodo izvršni sekretar ZSSS-ja za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko, namestnica generalnega sekretarja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Martina Vuk ter predsednik Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam in predsednik Sindikata UKC-ja Ljubljana Vladimir Lazić, ob 22. uri pa bo zagorel kres.

Po več letih, odkar ni več kresovanja v Koblarjevem zalivu, bodo sindikati organizirali takšno prireditev tudi v Mariboru. Kresovanje z začetkom ob 19.30 bo na Hipodromu Kamnica, zbrane pa bo nagovorila sekretarka območne organizacije ZSSS Podravje in Koroška Jolanda Lašič.

Pod geslom Povezani smo močnejši! vabijo na kresovanja med drugim tudi v Murski Soboti, Gornji Radgoni in na Ptuju. Kresovanje z glasbenim programom bo od 17. ure naprej v Černelavcih, slavnostna govornica bo sekretarka območne organizacije ZSSS Pomurje Zdenka Bobovec. Na kresovanju z baklado v Gornji Radgoni je kot slavnostni govornik napovedan predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) Franc Niderl. Kresovanje bo tudi na Ptuju, v Velenju ga bodo organizirali pod Belim dvorom na Gorici, na predvečer praznika dela pa kresovi tradicionalno zagorijo tudi po vsej Koroški.

Na travniku pred občinsko palačo v Novi Gorici bo zvečer pred prižigom kresa slovesnost ob 70-letnici Roda soških mejašev. Praznično dogajanje se je sicer začelo že v nedeljo s pripravljanjem goriškega mlaja na Trnovski planoti, ki so ga furmani pripeljali s konjsko vprego pred novogoriško občinsko stavbo.

V Moravskih Toplicah vabijo na kresovanje s festivalom okusov. Zabava ob kresu bo med drugim tudi v Zagorju ob Savi, Trbovljah, Rušah in Malečniku. Občini Bistrica ob Sotli in Kumrovec pa ob 17. uri na mostu prijateljstva Kunšperk-Gmajna prirejata 18. mednarodno prvomajsko srečanje, s čimer bosta praznovali 20 let pobratenja.

Previdnost pri kurjenju kresov

Uprava za zaščito in reševanje poziva organizatorje k previdnosti pri kurjenju v naravnem okolju, še posebej ob vetru. Pri kurjenju kresov je priporočljivo uporabiti čim bolj suh les, prepovedano je uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi ter kuriti odpadke.

V spomin na delavske proteste za osemurni delavnik

Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih šest protestnikov.

Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije. Na Slovenskem so ga začeli praznovati v začetku 20. stoletja, kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.

Sindikati in aktivi RTV Slovenija: Osupli smo nad zamislimi o krčenju števila zaposlenih

Ob dnevu dela 1. maja in dnevu svobode medijev 3. maja novinarski sindikati in aktivi RTV Slovenija opozarjajo na negotove in kritične razmere na javni Radioteleviziji Slovenija.

"Prestrukturiranje, program presežnih delavcev, varčevanje, kleščenje, krčenje programov postajajo vizija prihodnosti javne radiotelevizije. Njena programska ponudba se – očitno – obravnava samo v okviru poslovnega rezultata, ne pa kot izvajanje javne službe. Nenehno varčevanje in krnjenje programsko-produkcijskega načrta, ker ustanovitelj ne zagotavlja zadostnega financiranja javnega medija, to ustanovo vse bolj odmikata od njenega poslanstva v slovenski družbi in državi," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem so opozorili, da so ponovno deležni novih groženj o krčenju števila zaposlenih, pošiljanju zaposlenih na čakanje na delo in novih varčevalnih ukrepov. "Razmere so že brez tovrstnih posegov marsikje skrb vzbujajoče, kolektivi pa vse pogosteje delujejo le zaradi moralne zavezanosti, tovarištva in entuziazma," so zapisali in dodali, da se je v zadnjih letih število zaposlenih v zavodu zmanjšalo. Konec leta 2022 jih je bilo 2126, zdaj pa enak obseg programa in drugih dejavnosti opravlja približno 2040 zaposlenih.

"Neizpolnjene ostajajo tudi zaveze vlade iz Stavkovnega sporazuma iz leta 2018, ko ni zagotovila sredstev za višje stroške dela, ki izhajajo iz sporazuma. Po naši oceni gre za več kot 10 milijonov evrov. Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev (UL RS št. 80/18) v IX. točki namreč določa, da se "vlada zavezuje, da bo v okviru svojih pristojnosti in obstoječih sistemov financiranja zagotovila, da bodo za potrebe neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (vključno z javnimi zavodi s področja zdravstva in sociale, visokošolskimi in raziskovalnimi zavodi ipd.) sredstva za stroške dela, ki izvirajo iz tega dogovora in kolektivnih pogodb," so še zapisali in odločevalce pozvali, da pri iskanju odgovorov na vprašanja o prihodnosti RTV-ja sledijo skupnemu cilju, in sicer zagotovitvi neodvisnost javnega medija ter novinarske, uredniške in institucionalne avtonomije.

Sindikat Mladi plus opozarja na kršitve pravic pri študentskem delu

Najpogostejše kršitve, s katerimi se spoprijemajo mladi pri študentskem delu, ostajajo zamujanje plačila, neplačano uvajanje in delo na črno, torej s plačilom mimo napotnice. Pogosti so tudi kršenje pravice do odmora, pomanjkanje varnosti in zdravja pri delu ter diskriminacija in spolno nadlegovanje, so sporočili iz sindikata Mladi plus.

Opažajo ponavljanje vedno istih kršitev, predvsem pa so študentje po njihovih besedah še vedno prisiljeni opravljati študentsko delo, da sploh lahko študirajo. "Zato težko govorimo o 'občasnem in začasnem' delu študentov in dijakov, katerega glavni namen naj bi bil le prvo spoznavanje s trgom dela in pridobivanje delovnih izkušenj," so poudarili.

Delo brez resne pravne zaščite pomeni za mlade veliko tveganje, ki se ga mnogi zavedajo, a zaradi finančnih razmer pogosto nimajo druge izbire, so opozorili.

Pristojne so pozvali k doslednemu varstvu delavskih pravic tudi pri študentskem delu in k nujnim ukrepom za izboljšanje gmotnega položaja študentov. Študentsko delo namreč po njihovih besedah predstavlja tako imenovani socialni korektiv, ki nadomešča pomanjkljivo štipendijsko politiko.

"Nujno bi bilo torej povečati število in višino štipendij ter zagotoviti dovolj študentskih postelj v študentskih domovih. Le tako lahko zagotovimo, da študentje ne bodo prisiljeni opravljati študentskega dela ter pogosto dopuščati slabih razmer in mnogih kršitev. Če poenostavimo: študent naj študira, ne pa dela," so navedli.