Rok za ugovore na rezultate splošne mature je 14. julij, za prijavo na jesenski rok splošne mature pa 12. julij. Foto: BoBo
Rok za ugovore na rezultate splošne mature je 14. julij, za prijavo na jesenski rok splošne mature pa 12. julij. Foto: BoBo

Delež dijakov četrtih letnikov, ki so na spomladanskem roku letos uspešno opravili splošno maturo, je s 95,41 odstotka nižji kot leto pred tem, ko jih je bilo uspešnih 97,26 odstotka.

Poleg dijakov četrtih letnikov so maturo opravljali še 21-letniki, kandidati z maturitetnim tečajem in odrasli. V prvem poskusu je tako maturo letos uspešno opravilo 5288 kandidatov oz. 94,43 odstotka vseh, ki so prvič pristopili k maturi (lani 5562 oz. 96 odstotkov). Splošne mature v spomladanskem roku ni opravilo 250 kandidatov, kažejo podatki Državnega izpitnega centra.

Splošno maturo je v celoti ponovno opravljalo 47 kandidatov (lani 96), med njimi jih je bilo uspešnih sedem oz. 14,89 odstotka (lani 31,25 odstotka). Negativne ocene je popravljalo 218 kandidatov (lani 244), 103 oz. 47,25 odstotka jih je ocene popravilo (lani 67,62 odstotka). Ocene že opravljenih maturitetnih izpitov je izboljševalo 159 kandidatov, uspešnih so bili 103 oz. 64,78 odstotka (lani 71,97 odstotka).

Letos trije diamantni maturanti več kot na lanskem spomladanskem roku

Maturitetno spričevalo s pohvalo prejmejo kandidati, ki so zbrali od 30 do 34 točk, taka sta bila letos 302 maturanta (julija lani prav tako 302), med njimi je 172 deklet in 130 fantov. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 18 kandidatov, medtem ko je bilo lani t. i. diamantnih maturantov 15.

Med 250 kandidati, ki splošne mature niso opravili, jih ima eno negativno oceno 96 ali 38,4 odstotka, dve negativni oceni 112 ali 44,8 odstotka, tri ali več negativnih ocen pa 42 oz. 16,8 odstotka kandidatov. Na jesenski rok splošne mature se lahko prijavijo še do torka. Pisne izpite bodo opravljali med 24. in 31. avgustom, do 3. septembra pa bodo opravljali tudi ustne izpite. Z rezultati jesenskega roka splošne mature bodo kandidati seznanjeni na šolah 16. septembra.

Na II. gimnaziji Maribor, ljubljanski Gimnaziji Bežigrad in Gimnaziji Kranj pa so potekali tudi izpiti mednarodne mature, ki jih je skupaj opravljalo 66 dijakov iz Slovenije in 29 tujcev. Med njimi je 52 zlatih maturantov, torej tistih, ki so dosegli vsaj 40 od skupno 45 točk. Vse možne točke so dosegli trije dijaki, od tega en dijak, ki je mednarodno maturo opravljal v Mariboru, ter dijakinja in dijak, ki sta mednarodno maturo opravljala v Ljubljani.

Na poklicni maturi uspešnih 91 odstotkov kandidatov, ki so jo pisali prvič

Poklicno maturo pa je prvič v celoti uspešno opravilo 7116 oz. 91,29 odstotka kandidatov (lani 93,58 odstotka). Maturitetno spričevalo s pohvalo prejmejo kandidati, ki so dosegli 22 oziroma 23 točk, in kandidati, ki so pri prekvalifikaciji oziroma izboljševanju dosegli 20 točk. Takih je bilo 296 (lani 552). Najvišji možni splošni uspeh, 23 točk oziroma 20 točk pri izboljševanju, je letos doseglo 93 kandidatov (julija lani 179). Maturitetna spričevala in obvestila o uspehu so kandidati prejeli na šolah že preteklo sredo.

Rok za prijavo na jesenski termin poklicne mature je bil pretekli četrtek. Pisni del izpitov v jesenskem izpitnem roku bo med 24. in 31. avgustom, do 3. septembra pa bodo šole izvajale tudi ustne izpite. Kandidati bodo z uspehom na jesenskem izpitnem roku poklicne mature seznanjeni na srednjih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih 9. septembra.

Kako sta dve leti pandemije vplivali na rezultate mature?

Tudi letošnja generacija deležna omejitev s prekinitvami in delom od doma

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Darjo Felda je na novinarski konferenci vsem maturantkam in maturantom čestital za uspešno opravljeno delo in jim zaželel lepe počitnice in mnogo izzivov na novih poteh izobraževanja. Zahvalil se je tudi vsem učiteljem in sklenil z mislijo, da je "znanje, ki so ga učitelji predali dijakom, odlična popotnica za nadaljevanje želenega cilja".

"Rezultati letošnje splošne mature so objektivni in verodostojni, saj so utemeljeni na preglednih in nadzorovanih postopkih ter na nepristranskosti in objektivnosti ocenjevanja," je dejal predsednik državne komisije za splošno maturo Darko Friš. Spomnil je, da je Državni izpitni center Visokošolski prijavno-informacijski službi univerz in Višješolski prijavni službi že predal podatke, na podlagi katerih bodo izvedli postopke razvrstitve in pripravili sezname prihodnjih študentov. Povedal je še, da je komisija izrazila zadovoljstvo ob doseženih rezultatih. "Ocenila je, da sta zahtevnost in težavnost letošnje splošne mature primerljivi z zahtevnostjo in težavnostjo splošne mature preteklih let," je še dodal.

Predsednik državne komisije za poklicno maturo Boris Dular je glede na diskusije v preteklih letih o tem, katera matura je pomembnejša in katera manj vredna, ponovno poudaril, da je poklicna matura drugačna in ne slabša od splošne mature. "Na eni strani pridobitev poklica, na drugi pa kvalifikacija za nadaljevanje izobraževanja, kar se zahtevnosti tiče, pa se dela na enakih principih kot splošna matura," je pojasnil. Dodal je, da so se zadnja tri leta srečevali s covidnimi razmerami in da je bila letošnja generacija maturantov deležna omejitev s prekinitvami in delom od doma. Komisija je ocenila, da je dejansko pridobljen obseg znanja vendarle manjši, kot bi bil sicer v normalnih razmerah, a so bili doseženi vsi temeljni cilji.

Direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc je med drugim povedal, da je bil spomladanski rok obeh matur še vedno pod vplivom covida-19, zato so se že sorazmerno zgodaj dogovorili za izvedbene prilagoditve, ki so jih predstavili že 5. novembra lani. Kot je poudaril, je bilo na šolah izvedenih 30.908 izpitov, izpitnih pol pa je bilo več kot 69.000, ki jih je ocenilo skoraj tisoč zunanjih ocenjevalcev.

Izidi letošnje mature