Gostje v Tarči, ki je potekala v atriju sporne stavbe v Ljubljani na Litijski cesti, so bili ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, odvetnica prodajalca Nina Zidar Klemenčič, pravnika Miha Juhart in Marko Zaman, direktor Družbe za upravljanje in poznavalec poslov z nepremičninami Mitja Križaj ter predstavnik največje vladne stranke Gibanje Svoboda, poslanec Lenart Žavbi.

Ministrica je v oddaji poudarila, da trenutna najemnina za Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani znaša 670.000 evrov letno. "Na tej podlagi smo tudi izračunali upravičenost investicije," je opozorila in dodala, da bi izgradnja nove stavbe po izračunih strokovne službe ministrstva stala 17 milijonov evrov, brez zemljišča. To je več kot strošek nakupa in obnove stavbe na Litijski, ki bi skupno znašal 12 milijonov. "Računamo, da bomo v 11 letih kupnino povrnili že samo iz naslova privarčevanih najemnin. V zadnjem letu smo za najemnine pravosodnih organov samo v Ljubljani plačali skoraj šest milijonov evrov, od tega 4,5 milijona evrov na leto samo za sodišča v Ljubljani. Zato smo oblikovali strateški cilj, da gremo v postopne odkupe prostorov namesto v najeme. O gospodarnosti te strategije pa se nihče ne želi pogovarjati," je v oddaji poudarila ministrica.

Zapuščena stavba na Litijski 51 je postala tudi zatočišče za brezdomce in narkomane. Po nekajdnevnem prigovarjanju sta njena vrata odprla prodajalec Sebastijan Vežnaver in njegova odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki naj bi po nekaterih informacijah s poslom zaslužila milijonsko provizijo, poroča novinar Televizije Slovenija Žan Dolajš.

Čeprav so stavbo pred prihodom novinarske ekipe intenzivno pospravili, sprehod skozi poslopje pokaže precej slabo stanje. Razbita so številna okna, v prostorih je vlaga, ki dviguje parket. Uničene so stropne konstrukcije, napeljave visijo s stropa. Ni znano, v kašnem stanju so vodovodne napeljave in sistem ogrevanja. Steklena streha nad atrijem je močno načeta.

Obnova bo po ocenah poznavalcev stala najmanj 800 evrov na kvadratni meter, kar znese skupaj štiri milijone evrov. Na ministrstvu pa očitno nimajo ocene stroškov obnove. Vežnaver sicer pravi, da je ministrstvo dobilo dobro stavbo.

V prazničnem času med božičem in silvestrovim je 28. decembra vlada odobrila nakup stavbe. Nato je vse steklo zelo hitro. Še isti dan je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan podpisala pogodbo za nakup, ki sicer obsega le štiri strani. V njej ni kakšnih varovalk za kupca, vsebuje celo člen "videno kupljeno". 7,7 milijona evrov pa je bilo na račun podjetja razvpitega Sebastijana Vežnaverja nakazanih že naslednji dan, 29. decembra.

S poslom je Vežnaver zaslužil šest milijonov evrov. Marsikdo se je ob teh številkah prijel za denarnico, ministrica je ob tem dejala, da so cene nepremičnin pač poskočile. In kako podrobno si je ministrstvo ogledalo nepremičnino glede na to, da je privolilo v pogodbo videno kupljeno?

"Mi smo angažirali uradno zapriseženega cenilca, ki je cenitev izvedel po vseh pravilih stroke, na način, kot je potrebno," je ministrica 5. januarja trdila na televiziji POP TV. To ne drži. Cenitev je naročil prodajalec stavbe, ministrstvo svoje cenitve ni opravilo, je poročal novinar Žan Dolajš.

Takojšnje nakazilo brez zavarovanja podjetju, ki ima slabo bonitetno oceno in vprašljivo plačilno sposobnost, brez zagotovila, da bo ministrstvo v zemljiško knjigo sploh lahko vpisalo lastninsko pravico – tega se ne počne, pravijo številni sogovorniki iz cenilske stroke.

"Najprej gre najverjetneje za nekompetentnost, potem gre za malomarnost oziroma opustitev nekega ravnanja, ki bi ga bilo ministrstvo dolžno storiti, da bi naročilo svojo cenitev oziroma da bi naredilo svoj skrbni pregled. Če pa je še kaj drugega, pa so za to pristojni organi, ki se s tem ukvarjajo. Torej policija," je dejal Peter Frankl, glavni urednik Financ.

Stavbo, za katero je ministrstvo plačalo 7,7 milijona, je maja leta 2022 nepremičninska agencija oglaševala za 4,3 milijona evrov. Neuradno smo pridobili tudi tabelo, ki naj bi temeljila na cenitvi stavbe, ki jo je za svoje potrebe opravil Diagnostični center Bled. Kot izhaja iz tabele, je vrednost stavbe v obstoječem stanju ocenjena na 4,9 milijona evrov.

Sorodna novica Švarc Pipan ne namerava odstopiti. Razrešila bo generalnega sekretarja.

Kdo je Sebastijan Vežnaver, prodajalec nepremičnine?

Vežnaver naj bi bil vpet v hobotnico podjetij. Njegove poslovne aktivnosti so večkrat pritegnile pozornost medijev. Sklepanje poslov z državnimi podjetji, obiski kriminalistov, tožbe bank, posli na Balkanu, fizično obračunavanje in domnevno izsiljevanje. Po pričevanju več virov ima Vežnaver sicer dobre povezave na vseh straneh političnega spektra. Sodeloval je z Borisom Popovičem, z odvetnikom Janeza Janše Francijem Matozom, ki naj bi mu v času prejšnje vlade pomagal priti na čelo državnega podjetja Adriafin. Vežnaver je tudi dober znanec davčnega svetovalca Roka Snežiča, poslovno je sodeloval tudi z obalnim podjetnikom Vejsilom Hotom, sicer stricem SD-jeve poslanke Meire Hot.

Da ga pozna, je potrdil tudi nekdanji pripadnik službe državne varnosti Dragan Isajlović, ki je zdaj podjetnik in prav tako član SD-ja. Večkrat naj bi se Vežnaver srečal z zdaj že pokojnim nekdanjim vplivnim politikom in podjetnikom Janezom Zemljaričem.

Posebej blizu pa si je bil s primorskim poslovnežem Rajkom Hrvatičem. Vežnaver je bil z Rokom Snežičem navzoč tudi, ko se je Hrvatič zapletel v pretep z Enesom Draganovićem. Draganovič pa ima zdaj prav z Vežnaverjem skupno podjetje Vip Copter – ki ponuja komercialne prevoze s helikopterjem. Prav Draganović naj bi po pričevanju virov Vežnaverju tudi posodil denar za nakup stavbe na Litijski cesti. Draganović teh informacij ni želel komentirati in je poudaril, da s stavbo nima nič.

Kdo je vodil nakup stavbe?

Kdo je na ministrstvu dejansko vodil nakup objekta? Kot izhaja iz vladne dokumentacije, je posel vodil vodja službe za nepremičnine in investicije na pravosodnem ministrstvu Simon Starček. Starček je močno povezan s stranko SDS, v času zadnje Janševe vlade je bil namestnik nekdanjega direktorja Fursa in je nekaj časa celo vodil finančno upravo. Z Vežnaverjem ima po naših informacijah vsaj skupnega znanca, Francija Matoza.

Necenzurirano, v katerem je nekoč delala premierjeva desna roka, zdaj ena od najvplivnejših figur v Gibanju Svoboda Vesna Vukovič, pri poslu izpostavlja vlogo generalnega sekretarja SD-ja Klemna Žiberta. Po poročanju portala naj bi ga na ministrstvu od izbruha afere videli večkrat, prevzeti naj bi želel krizno komuniciranje. Na enem od kriznih sestankov naj bi udeležencem pobrali telefone in celo ure, kar so potrdili tudi naši dobro obveščeni viri, ki dodajajo, da Žibert Vežnaverja pozna. Nekateri pa kot njuno skupno točko omenjajo direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa. Ta nam je po telefonu potrdil, da pozna oba, vendar dodal, da s poslom nima nič, je še poročal novinar Žan Dolajš.

Denar za stavbo je moral priti iz lanskega proračuna

Kot je poročal novinar Klemen Košak, so se vse ključne stvari odvile v zadnjih tednih lanskega leta. V naglici naj bi Vežnaver poklical cenilko Bredo Zorko, ki je opravila že prvo cenitev za 2,9 milijona evrov. Ta se je dogovorila s sokrajanom Antonom Riglerjem, ki se je pod cenitev, kot nam je povedal, le podpisal. Zorko in Rigler sta sicer soseda v Malem vrhu pri Šmarju.

Datum cenitve je 13. december. 22. decembra je ministrica Švarc Pipan podpisala sklep o investiciji. Vlada ga je potrdila na prvi naslednji seji, ki pa je bila zadnja v lanskem letu, 28. decembra lani. Isti dan sta ministrica in Vežnaver podpisala pogodbo. V njej je določeno, da se znesek plača najpozneje naslednji dan. 29. decembra, zadnji delovni dan lanskega leta, je ministrstvo nakazalo denar. Pri tem ni šlo za samostojno akcijo ministrstva za pravosodje, pojasnjujejo. "Sredstva so bila zagotovljena v proračunu 2023, del sredstev je imelo ministrstvo samo, večji del pa je zagotovilo ministrstvo za finance s prerazporeditvijo prek vlade."

Zakaj so tako hiteli? Na ministrstvu pravijo, da je moral denar priti iz lanskega proračuna, očitno so se bali, da ga letos ne bi našli. To kaže na problematično prakso proračunskega trošenja, na katero fiskalni svet opozarja že dalj časa. "Sorazmerno velik del porabe gre v obtok šele decembra. Posebej očitno je to pri investicijah. Te praviloma zavzemajo decembra približno tretjino letne porabe," opozarja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Vlada državljane pripravlja na varčevanje, hkrati pa se postavlja vprašanje, ali sama včasih troši samo zato, ker lahko. "To seveda ni racionalno, zato je pomembno, da se vsi proračunski porabniki zavedajo dejstva o omejenih virih, da pravzaprav razpolagajo z denarjem davkoplačevalcev."

Vežnaver je stavbo ponudil tudi ministrstvu za javno upravo, ki je iskalo prostore prav za pravosodno ministrstvo. Vendar so na ministrstvu za javno upravo ocenili, da bi bil nakup negospodaren. Potem je ministrstvo za pravosodje samo kupilo stavbo, ne zase, ampak za sodnike, ki nad nakupom niso navdušeni. "Ta stavba ni rešitev, ker bi šli na neko obrobje, v neko degradirano nepremičnino za ogromno nekih finančnih sredstev, več kot to ne morem reči, ker nam nič še ni bilo predstavljeno," je dejala podpredsednica sodniškega društva Helena Miklavčič.

Ministrica: Izgradnja nove stavbe brez zemljišča bi stala 17 milijonov evrov

Ministrica pa naj bi zavajala s podatkom glede najemnin, ki jih zdaj plačujejo za višje delovno in socialno sodišče. Navajala je 700.000 evrov najemnine na leto. "Ministrica ni imela pravih podatkov v povezavi z najemninami, ki se plačujejo za Dunajsko 22. V medijih je bil precej višji znesek, kot je dejanski," je dejala Miklavčič. Najemnina je 124.000 evrov, in ne 700.000, so po poročanju Klemna Košaka sporočili z vrhovnega sodišča.

Ministrica Švarc Pipan je v oddaji zavrnila ta podatek. "Mi smo tisti, ki upravljamo nepremičnine in plačujemo najemnine. Sama sem še enkrat danes preverila evidence, najemnina je 670.000 letno. Na tej podlagi smo tudi izračunali upravičenost investicije," je opozorila in dodala, da bi izgradnja nove stavbe po izračunih strokovne službe stala 17 milijonov evrov, brez zemljišča. To je več kot strošek nakupa in obnove stavbe na Litijski – skupno 12 milijonov.

Nakup spornih 13.000 prenosnikov

Novinarki Anja Šter in Vanja Gligorovič sta obiskali skladišče v Logatcu, v katerem ministrstvo za digitalno preobrazbo že več tednov hrani spornih 13.000 prenosnih računalnikov. Lokacije ministrica Emilija Stojmenova Duh, preden je za več dni odšla na Svetovni gospodarski forum v Davos, ni želela razkriti, in sicer "iz varnostnih razlogov". Danes je ministrstvo javno razkrilo lokacijo. "Vstopa nam v prostore, za katere ministrstvo mesečno plačuje 2500 evrov, niso dovolili ne v podjetju ne na ministrstvu za digitalno preobrazbo," je poročala novinarka Anja Šter. Posnetke skladiščenih računalnikov so poslali z ministrstva, potem ko smo izvedeli za lokacijo.

Kot je videti, bodo računalniki v skladišču stali še kar nekaj časa. Š vedno namreč ni jasno, kdo jih bo lahko dobil. Na razpisu julija lani je ministrstvo za dobavo 10.000 računalnikov izbralo štiri podjetja, po poplavah pa naročilo povečalo še za 3000 prenosnikov, ki naj bi jih dobili prizadeti v poplavah. Do zdaj so jih razdelili le 39.

"Sem invalid in prejemnik denarnega nadomestila. Na vaše ministrstvo se obračam glede pridobitve prenosnika, ker sem v enem od člankov prebral, da jih delite tistim, ki izkažejo interes." Tako je pred dnevi ministrstvu za digitalno preobrazbo pisal naš gledalec, ki želi ostati anonimen.

Ministrstvo je odgovorilo, da ne dodeljuje računalnikov fizičnim osebam. "Priporočamo, da se občani obrnete na nevladno organizacijo Duh časa, ki brezplačno podarja obnovljeno računalniško opremo."

Kdo odloča, kdo bo dobil računalnike?

Računalniško opremo bo razdeljeval javni štipendijski sklad. Upravičenci pa so vsi, ki dobivajo socialno pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek do 6. dohodkovnega razreda, invalidi in upokojenci, torej okoli pol milijona ljudi.

Kdo bo imel prednost, bi morala najpozneje do sredine oktobra lani določiti vlada z uredbo, ki je še vedno ni. Štipendijski sklad je šele novembra lani, tik pred dobavo računalnikov, dobil pooblastila, da lahko sploh upravlja mehanizem za izposojo računalnikov.

Ministrstvo je torej objavilo razpis, ne da bi prej ali vsaj hkrati s postopkom nabave poskrbelo za vse pravne podlage. Dobavljenih 13 tisoč računalnikov tako zdaj stoji v skladišču, enoletni garancijski rok teče, in kot nam je povedalo več sogovornikov, bo tako še vsaj nekaj mesecev.

"Uredba je v postopku prijave, ampak kot rečeno pravna podlaga je sam zakon, ki je bil aprila lani sprejet v DZ-ju," je dejala ministrica Stojmenova Duh. "Pravne podlage so določene, mi smo samo izpolnjevali zakonske obveznosti, 1. 1. 2024 začne delovati mehanizem. Mehanizem deluje."

Na štipendijskem skladu pa trdijo, da mehanizem ne deluje. Ostri so bili tudi na ministrstvu za delo, kjer odgovarjajo, da po njihovem razumevanju zakon ne predvideva nakupov nove opreme, temveč razdeljevanje rabljene, in da imajo pomisleke glede zasnove celotnega mehanizma izposoje računalniške opreme.

Posel je že pod drobnogledom KPK-ja, ki vodi predhodni preizkus. Za zdaj preverjajo sume kršitev. Preučuje ga tudi kriminalistična policija. Prijavo za revizijo primera pa je dobilo tudi Računsko sodišče.