Iz celjske osnovne šole so se v Tarčo oglasili osnovnošolci, ravnateljica in eden izmed staršev. Tarča je ugotavljala, kako so ob zadnjih nasilnih dogodkih pri nas ukrepali v šolah, kakšne so posledice za otroke in kakšno je bilo predhodno dogajanje na svetovnem spletu. V oddaji so gostili ravnateljico strokovnega centra Planina Leonido Zalokar, psihologinjo z mariborske filozofske fakultete Katjo Košir, vodjo policijskega oddelka za mladoletniško kriminaliteto Roberta Tekavca, ravnateljico celjske osnovne šole Lava Marijano Kolenko ter predsednico tamkajšnjega sveta staršev Aleksandro Condradi. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Celjski primer

Na strehi tega trgovskega centra v Celju je skupina mladoletnic 8. aprila napadla mlajšo vrstnico, je za Tarčo poročal novinar Žan Dolajš. Fizične bolečine hčerke so po mesecu dni izzvenele, psihične posledice ostajajo, je za Tarčo povedala mati 13-letnice, ki je bila deležna klofut, brc, lasanja in zmerjanja. "Posledice so travmatične, stresne. Ona je prestrašena. Ni več mirna, tako, kot je bila prej. Ko se uči, potrebuje več časa, zbuja se ponoči, joka. Boji se za varnost, da se ji ne bi kdo maščeval, ker je bila zadeva prijavljena na policijo," je povedala mati.

Kaj so pa povedali starši otrok, ki so v pretepu na strehi celjske veleblagovnice izvajali fizično in psihično nasilje? "Pogrnil sem pri kontroli otroka," je dejal eden izmed njih. "Za dejanje mojega otroka ni opravičila in prevzemam vso odgovornost. Sami smo stopili v stik z vsemi pristojnimi institucijami, z njimi zdaj tesno sodelujemo." Opozorili pa so, da naj bi bile pred pretepom tudi nekatere mladoletne napadalke same žrtve psihičnega nasilja. Predvsem na družbenih omrežjih in v obliki razpečevanja fotografij, kar naj bi bil povod za nasilni obračun. Občutljive fotografije deklet naj bi bile celo natisnjene in nalepljene na različnih mestih v Celju. Da so med vrstniki krožile sporne fotografije, so omenili tudi na eni od celjskih osnovnih šol, to pa zdaj preiskuje tudi policija.

"Preiskava dogodka, ki je v sklepni fazi, bo pokazala, kaj je bil vzrok za dogodek in kakšna je bila vloga vseh vpletenih. Smo pa med samim potekom preiskave prejeli tudi prijavo, da naj bi najmanj ena od mladoletnih oseb, ki so bile udeležene v dogodku, na območju Celja lepila fotografije druge mladoletne osebe. Tudi v tem delu preiskava še poteka," je sporočila policija.

Mati žrtve fizičnega nasilja pa je o domnevnih nesporazumih pred pretepom povedala naslednje: "Ne, ni bilo to od prej. Nekaj se je dogajalo zaradi neke slike, ampak ta slika se je že prej vrtela po internetu in potem je tako prišlo, da je kasneje moja hči videla to sliko in jo je posnela. In to punco naj bi to zmotilo. Nekega povoda, sploh za kaj takega, ni bilo."

"V Celju je stanje tako, da je veliko dogodkov prikritih. Veliko se širi med dijaki, ampak dokler neka stvar ne pride do medijev oziroma do policije, širša javnost tega ne bo izvedela," je izjavil predsednic celjske dijaške skupnosti Nik Slemenšek. Prav na dan, ko je v medije prišla zgodba o pretepu na vrhu trgovskega centra, naj bi bilo po informacijah Slemenška z družbenih omrežij izbrisanih več posnetkov z nasiljem med celjsko mladino.

Celjski center za socialno delo je sporočil, da je letos imel okoli 15 obravnav medvrstniškega nasilja, nad čimer so zaskrbljeni. Osem pa je bilo letos realiziranih namestitev v zavode samo iz Celja.

O izrečenih vzgojnih ukrepih je Tarča govorila tudi z vsemi celjskimi šolami, ki jih obiskujejo v aprilski pretep vpleteni mladoletniki. Ker se je incident zgodil v prostem času otrok, jim ni mogoče izreči vzgojnih ukrepov. Šole so se z udeleženci in starši opravile le razgovore.

"Razgovor ni potekal v smislu raziskovanju okoliščin dogodka in ugotavljanju krivde, saj na šoli niti nimamo vseh informacij o tem, razen tega pa tudi nimamo pristojnosti raziskovanja tovrstnih dogodkov," se je glasil odgovor šole.

Ljubljanski primer

Oktobra lani se je pet osnovnošolcev v Ljubljani brutalno spravilo na sovrstnika. Vse skupaj so nasilneži posneli, posnetek se je znašel na spletu. Organizator napada in žrtev sta bila učenca iste osnovne šole. Ker pa je bil napad izveden po pouku, šola ni imela skoraj nikakršnih vzgojnih pristojnosti. Organizatorja napada so na koncu kaznovali na podlagi drugih nasilnih dejanj, ki jih je zakrivil v prostorih šole. Na podlagi tega so mu lahko preprečili tudi stik z žrtvijo.

Potekala so tudi dogovarjanja o prešolanju učenca. Ker se s prešolanjem starši učenca napadalca niso strinjali, bi morala šola sama najti drugo šolo, ki bi učenca sprejela, in za to pridobiti njeno pisno soglasje, vendar se to ni zgodilo, je pojasnila šola.

Mariborski primer

Nasilno dejanje nad mlajšim kolegom so leta 2020 posneli tudi dijaki mariborskega Tehničnega šolskega centra. Napad se je zgodil v zapuščenem podhodu avtobusne postaje v Mariboru, podobno kot v Ljubljani in Celju zunaj šole. "Šola nekih ukrepov za dogodke, ki se zgodijo zunaj šolskega prostora in zunaj šolskega časa, dejansko nima. Takrat je bila to stvar policije in postopkov sodišča. Mi kot šola pa smo se pogovorili z dijaki in starši," je pojasnil mariborski ravnatelj Aleš Smole.

Nekateri drugi primeri

Na začetku leta je v osnovno šolo Srečka Kosovela v Sežani šestošolec prinesel nož.

Prav tako januarja letos je na na osnovni šoli Šmarje pri Kopru učenec s kladivom napadel vrstnika. Črn scenarij je preprečil dežurni učitelj, ki je napad pravočasno opazil. Ravnatelj Osnovne šole Šmarje pri Kopru Simon Dražič pa po napadu opozarja na sistemske pomanjkljivosti. Čeprav je učenec štiri dni pred napadom pošiljal grozilna sporočila in sestavil celo seznam potencialnih žrtev, šola ni imela pristojnosti za ostrejše ukrepanje. "Največja težava pri nas se je pokazala kot to, kar se zdaj kaže pri tem zelo tragičnem dogodku v Srbiji. Mislim, da imamo tukaj očitno podobno zakonodajo, da je ta meja štirinajstih let. Torej, če imamo otroka, ki je mlajši od štirinajst let, je tukaj neka taka pravna luknja. Dejansko smo tistega nesrečnega dne tukaj sedeli policisti in predstavniki centra za socialno delo ter vsi skupaj ugotavljali, kaj lahko sploh naredimo, kakšno pravno podlago imamo za kakršno koli ukrepanje," je pojasnil Dražič.

Šole opozarjajo, da imajo dokaj zvezane roke

"Problematika medvrstniškega nasilja se rešuje izrazito parcialno, izrazito v odvisnosti avtonomije od šol, posameznih strokovnih delavcev. Navodila sicer obstajajo, kako naj bi pristopali k tej problematiki, če medvrstniško nasilje zaznamo. Ni pa pravega pregleda nad tem, kako se dejansko ukrepa, niti ne moremo zares govoriti o nekem celostnem, sistematičnem pristopanju," je komentirala psihologinja in pedagoginja Ajda Erjavec.

Na osem osnovnih šol, na katerih so se v zadnjem času pojavili odmevni primeri naslija, je TV Slovenija poslala enaka vprašanja: ali imajo dovolj pristojnosti za uspešno preprečevanje nasilja in kaj jih pri tem najbolj ovira?

Dve šoli sta opozorili na neživljenjsko pravilo, da otroku učitelj nima pravice pregledati torbe, v kateri ima lahko petarde, nož ali cigarete.

Skoraj vse šole pa so opozorile na problematično vlogo nekaterih staršev. Kadar se pojavi konflikt, je treba staršem dokazati, da je otrok kriv, pa še takrat pogosto izpodbijajo vse trditve in otroka samega prepričajo, da ni naredil nič narobe.

Kaj so še opozorile šole? Absurdno je to, da otrok 1. in 2. razreda ne more ponavljati brez soglasja staršev. Opažajo, da so starši doma vedno manj prisotni, po drugi strani pa posegajo v avtonomijo šol. Šola razen "papirnatih vzgojnih ukrepov" nima nobenega ukrepa, ki bi bil učinkovit in bi imel za otroke ali starše konkretne posledice.

Predhodno dogajanje na svetovnem spletu

Že omenjeni pretep v Celju je bil prvič predvajan na TikToku, trenutno najbolj priljubljenem družbenem omrežju med mladimi, je poročala novinarka Anja Šter. Že v prvih dneh je imel več kot deset tisoč všečkov in delitev. Končna številka ni znana. Prvotni video je izbrisan, ne pa tudi delčki tega posnetka brez pretepa. Eden od njih ima 25 tisoč všečkov, 400 tisoč ogledov. Ob njem pa je najti poziv: "Za celoten posnetek pišite zasebno." Posnetek torej še vedno kroži med mladimi. S tem pa se ta zgodba na TikToku ni končala. Nekaj dni po prvem videu je eden od uporabnikov objavil druge posnetke in besedila, zraven pa zapisal: žrtev je pred tem sama dala drugo dekle na kolena in razpečevala gole fotografije na javnih prostorih – in potem so kriva dekleta, ki se želijo samo braniti? Ta posnetek ima skoraj 200 tisoč ogledov in več kot štiri tisoč všečkov. Na TikToku so se pojavili tudi pozivi k povračilnim ukrepom. Ena od uporabnic je v posnetku, objavljenem dan po pretepu, zapisala: "Zaključila bom pretep za žrtev." Čez nekaj dni pa nov posnetek s parkirišča nakupovalnega središča, tokrat praznega, s pripisom "Niso prišli, jebi ga."

Celotna zgodba se je razplamtela do te mere, da so na omenjeni aplikaciji javno razkrinkavali vpletene v nasilni obračun z žrtvijo. Komentarji pod posnetki pa so najmanj nestrpni, in to ne le mladih, ampak tudi odraslih. "Da si moja hčerka bi vidla hudiča prokleta smrkla." "Lepo ste fukjeni mladi, vi ste za černobil k hitlero." "Ajde papki spravite se na mojo hčerko 1letob hrana na slamico." "Vse zapret v temno klet brez vode in hrane gamad nevzgojena."

Ne gre za osamljen primer, objavljanje nasilja na družbenih omrežjih je med mladimi priljubljeno. Ima celo ime: happy slapping. "Torej, kako naj to prevedem: veselo klofutanje, kjer nekdo od opazovalcev posname fizično nasilje, ki se dogaja, ga objavi na spletu in potem se očividci pač temu posnetku oziroma osebi, žrtvi, posmehujejo," je povedala Lucija Čevnik. Gre za eno od pogostejših oblik medvrstniškega spletnega nasilja, poudarja doktorica socioloških znanosti, ki se pri svojem delu srečuje s številnimi mladostniki in z njihovimi starši.

Vse se je začelo z igro "Kdo si upa". V pritličju šolskega poslopja je učenec zlezel na okensko polico, nekdo pa ga je porinil čez okno. Fant se je močno poškodoval. Nekdo od opazovalcev je dogajanje posnel in objavil na spletu pod lažnim profilom. Posnetek je v trenutku postal viralen, v istem dnevu je bil deljen več tisočkrat. Fant pa je postal žrtev posmeha, kritik in zmerjanj. Potem ko je doživel grožnje na spletni aplikaciji Snapchat, je šestošolec na začetku leta v sežansko osnovno šolo prinesel nož.

"Dogodek je bil res hipen. V torbi je imel ta nož in ga potegnil ven. Konec koncev je v bistvu učitelj to dokaj hitro ugotovil in zadevo so potem pomirili in uredili. [...] Če tako pogledamo, je on v bistvu takrat bil tako žrtev kot storilec. On se je v bistvu branil pred tistimi grožnjami, ki so se dogajale na spletu," je pojasnil Alen Kofol, ravnatelj OŠ Srečka Kosovela Sežana.

Fant po dogodku sicer normalno obiskuje šolo, dodelili so mu zaupnika.

Ravnatelj Kofol pravi, da so spletna in družbena omrežja postala generator nasilja, šole in druga okolja, kjer se otroci spet srečujejo, so pa strelovod, kjer napetost udari ven. "Otroci ne znajo več skomunicirati."

Kaj pa o tem pravijo osnovnošolci? Je na digitalnih družbenih omrežjih lažje komunicirati kot v živo? "Definitivno je. Veliko ljudi, ko si piše z nekom, razmišlja, kaj vse lahko napiše in gre tudi čez mejo, ker ti ni treba gledati osebe v obraz in videti, kaj čuti med tem, ko mu ti govoriš, ni treba videti reakcije," je povedala 14-letna Taša. "Vidim na TikToku v komentarjih kakšni osebi, ki objavi kak video, da ji pišejo grde stvari, sploh če ima prekomerno težo," je povedala 14-letna Roza.

Spletno medvrstniško nasilje namreč močno zaznamuje mladostnika in ga lahko pahne v hudo stisko, ki vodi v depresijo, izolacijo in celo samopoškodovanje, poudarjajo strokovnjaki.

"Tudi če se nekaj takega izbriše z določenega družbenega omrežja, je lahko nekdo to že prenesel na svoj telefon ali računalnik ali tablico in potem nekje na drugem omrežju lahko to objavi. To lahko dolgo traja. Dolgoročno ponavljajoče se doživljanje oziroma podoživljanje tega je lahko zelo travmatično. Pušča dolgotrajne in resne posledice," je sporočil Janez Arh iz Logouta.

"Telefon, tablico lahko uporabljamo v svojem domu, otroci recimo v otroški sobi, v nekem varnem okolju. In ko si ti deležen nasilja v tem varnem okolju, ima to veliko bolj negativen vpliv na tvojo psiho kot recimo neko nasilje, ki se dogaja nekje na prostem," sporoča Marko Puschner iz Safe.si.

Osmošolke so iz skupine izločile sošolko, uspešno učenko, ki so jo klicali "piflarka". Soočala se je s popolno socialno izolacijo. Nekdo jo je fotografiral, ko je bila na šolskem stranišču, storilca nikoli niso odkrili. Slika je zakrožila po spletu na lažnem profilu, deklica ni več hotela v šolo, v stiski si je poskušala celo vzeti življenje.