Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Zdravniška zbornica predlaga podjetniški koncept razvoja slovenskega zdravstva, leva civilna družba meni, da bi morali stopiti korak nazaj. Ljudi je te dni ob pomanjkanju zdravnikov in daljšanju čakalnih vrst doletela še napoved dviga dopolnilnega zavarovanja. V Tarči so objavili tudi seznam zdravnikov, s katerega je razvidno, da so nekateri med njimi pri koncesionarjih opravili enako število obravnav kot v javni ustanovi, v kateri so zaposleni za polni delovni čas. Seznami pojasnjujejo, zakaj so si z denarjem za skrajševanje čakalnih vrst opomogli predvsem zasebniki.

V studiu Tarče sta se minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in predsednik strateškega sveta za zdravje Erik Brecelj soočila z nekdanjim ministrom za zdravje in kritikom vladnih ukrepov Dušanom Kebrom ter Jašo Jenullom iz iniciative Glas ljudstva. Tarčo je vodila Erika Žnidaršič.

Tarča: Velik dan za zdravstvo

Namesto manj je več čakajočih

Novinarka Mateja Cankar je v prispevku poudarila, da je dobrega pol leta po začetku izvajanja stresnega testa v zdravstvu učinek nasproten: število čakajočih nad dopustno dobo se je še povečalo. Marca lani jih je bilo 109.000, zdaj jih je že 131.000 oziroma petino več, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Že pred meseci je ministra član strateškega sveta za zdravstvo, nekdanji zdravstveni minister Dorjan Marušič, opozarjal: "Če mislimo, da bomo z dodatnimi sredstvi in plačilom po realizaciji odpravili čakalne dobe, napovedujem, da se bodo čakalne dobe kvečjemu podaljšale."

Izkazalo se je, da so več delali predvsem koncesionarji. To je najjasneje razvidno pri storitvi tako imenovane akutne bolnišnične obravnave, torej pri zdravljenju ali posegu, pri katerih je bolnik hospitaliziran, kot npr. pri operaciji slepiča, kolena ali hrbtenice. Ta storitev je ključna, saj je terapija bolnika tako končana in posameznik ne čaka več v čakalni vrsti.

S seznama ZZZS-ja je razvidno, da je koncesionarjem letos uspelo bistveno preseči svoje načrte, Estetika Fabjan je naredila 513 odstotkov več realizacij od predvidenih, Arbor Mea 217 odstotkov več, Kirurški sanatorij Rožna dolina 45 odstotkov več prenočitev bolnikov, kot je bilo načrtovano.

"V Kirurškem sanatoriju smo zelo resno vzeli poziv ministra za zdravje, da izvajamo maksimalne možne storitve v skladu z interventnim zakonom, mi smo prispevali manjši košček mozaika k skrajševanju čakalnih dob," je dejal Robert Cugelj, direktor Kirurškega sanatorija Rožna dolina.

Sanatorij je sicer v lasti Diagnostičnega centra Bled, ta pa v lasti dveh delno državnih zavarovalnic Save Re in Triglava. Gre za enega od petih koncesionarjev, ki so po interventnem zakonu prejeli največ sredstev, in sicer več kot milijon evrov vsak. Peti na seznamu je popoldanski delodajalec ministra za zdravje Bešiča Loredana Marko Bitenc iz Kirurgije Bitenc, ki zadeve ni želel komentirati.

"Zasebniki ne morejo rešiti čakalnih vrst, ker jih je premalo. Lahko pa bistveno izboljšajo svoj status, mislim, da je samo to cilj," meni nekdanji minister za zdravje in nekdanji direktor ZZZS-ja Samo Fakin. Vsi izvajalci so se usmerili v storitve, ki imajo pozitiven finančni učinek, je pred nekaj dnevi priznal minister Bešič Loredan. Cugelj iz sanatorija Rožna dolina to zavrača: "Vsaj v naši instituciji – za našo institucijo smo izvajali storitve, kjer imamo najdaljšo čakalno dobo."

"Mi delamo, kar moramo, da rešujemo zdravje ljudi in življenja. Izvajamo ogromno storitev, pri katerih ustvarjamo minus. Paradoks je, da dopoldne mi lahko izvajamo storitev, tudi če prinaša minus. Popoldne teh storitev po zakonu ne moremo, ne smemo izvajati. Zato pač izvajamo tudi mi tiste storitve, ki so vzdržne z ekonomskega vidika," pojasnjuje direktor UKC-ja Ljubljana Marko Jug.

Več kot polovica javnih bolnišnic pri storitvi akutne bolnišnične obravnave v nasprotju s koncesionarji letos ni dosegla niti zadanih načrtov. Kaj šele da bi jih presegli in počrpali sredstva za krajšanje čakalnih vrst. UKC Ljubljana med drugim ne lani ne letos ne dosega načrtovanih operacij kolena. Čakalna doba je medtem pri njih ena najdaljših: na vrsto bi tam prišli komaj marca leta 2027.

Pri operaciji nožnega palca sta oba univerzitetna klinična centra in nekatere bolnišnice pod načrti.

Tudi sicer so javni zavodi letos opravili manj bolnišničnih storitev kot v enakem obdobju v letu 2019, pred covidom-19.

Je ministrstvo torej zgrešilo svoj namen s tem, ko denar razdeljuje vsem izvajalcem za storitve po njihovi izbiri? Ali so torej zasebniki zmagovalci tega sistema?

"Ne smemo si dovoliti, da kot družba usmerimo preveč sredstev, ki bodo dala malo in porabila ogromno denarja. Na ta način bo zmanjkalo denarja za zagotavljanje življenja, za najbolj kritične paciente, za najtežje storitve, ki so že zdaj podcenjene. To je največje tveganje, ki se zgodi, če damo denar vsem, brez kritične presoje. Zmagovalec bi moral biti bolnik, več ne bom rekel," je sklenil Marko Jug.


Zakaj zdravnik pri zasebniku opravi več storitev kot v javnem zavodu, v katerem je zaposlen?

Vanja Gligorović je v prispevku predstavila delovanje t. i. dvoživk na podlagi seznama 4500 zdravnikov in specialističnih pregledov, ki so jih ti zdravniki opravili v javnih in zasebnih zdravstvenih ustanovah v drugi polovici leta 2022. Gre za obdobje, ko so že bila na razpolago sredstva ministrstva za zdravje za krajšanje čakalnih vrst. S seznama je v celoti razvidno, koliko storitev je zdravnik opravil dopoldne v rednem delovnem času in koliko popoldne pri zasebnikih.

Na urologiji in kardiologiji je število čakajočih na prvi pregled nad dopustno dobo med največjimi in se je od lani še povečalo. Med urologi iz javnih bolnišnic jih kar nekaj dela tudi za urološki ambulanti Medur, ki je v lasti enega največjih zasebnikov in koncesionarjev pri nas Marka Bitenca. Pri Bitencu dela tudi aktualni zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, ki je v drugi polovici lanskega leta opravil 99 kirurških pregledov. V Medurju dela tudi nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar, ki je v izolski bolnišnici vodja oddelka za urologijo, a je bil bolj kot tam dejaven v ambulanti Medur, ki ji je prav Gantar leta 2013 kot minister za zdravje dovolil koncesijsko širitev v Izolo. Gantar je od julija do decembra 2022 v Medurju opravil 939 uroloških pregledov, v izolski bolnišnici pa samo 200. Pri Medurju, ki je za skrajševanje čakalnih vrst dobil 50 tisoč evrov, je za prvi urološki pregled s stopnjo hitro treba čakati štiri mesece, v izolski bolnišnici pa kar eno leto.

V Medurju je dejavna tudi urologinja izolske bolnišnice Daša Ćosić. V drugi polovici lanskega leta je v Medurju opravila 1135 uroloških pregledov, v izolski bolnišnici skoraj pol manj, in sicer 697. Pojasnil izolske bolnišnice, v kolikšnem obsegu je Daša Ćosić zaposlena pri njih, v Tarči niso prejeli. Tomaž Gantar je sicer pojasnil, da sta bila oba z Dašo Ćosić v izolski bolnišnici zaposlena 40-odstotno, pri Medurju pa 60-odstotno.

Na seznamu zdravnikov je tudi 32 kardiologov, ki preglede opravljajo tako v javni ustanovi kot pri koncesionarju. Med njimi najdemo še enega nekdanjega ministra – Dorijana Marušiča, sicer člana strateškega sveta za zdravstvo pod vodstvom Erika Breclja. Marušič je v drugem polletju 2022 delal v zasebni kliniki Medicor, izolski in sežanski bolnišnici, pa tudi v svojem zasebnem zavodu Celjenje. Tam preglede opravljajo še trije zdravniki, ki delajo tudi v javni bolnišnici. Med njimi je Simon Korošec, ki je v izolski bolnišnici vodja dejavnosti za zdravljenje kritično bolnih na oddelku za interno medicino. Korošec je v zadnjih šestih mesecih leta 2022 pri Celjenju opravil 334 pregledov, v izolski bolnišnici 259. Na vprašanje, v kolikšnem obsegu je Korošec pri njih zaposlen, iz izolske bolnišnice še niso odgovorili.

Poglejmo še k drugemu zasebnemu izvajalcu. Trije kardiologi delajo tako v javni bolnišnici kot tudi pri zasebniku Cardial, ki spada pod Diagnostični center Bled v lasti zavarovalnic Save Re in Triglav. Med njimi je tudi zdravnica iz UKC-ja Ljubljana Urška Dolores Breskvar Kač. Med julijem in decembrom lani je pri Cardialu opravila skupaj 114 kardiovaskularnih pregledov, čeprav ima soglasje le za štiri ure dela na teden. V UKC-ju Ljubljana, kjer je kardiologinja zaposlena za polni delovni čas, pa je v enakem obdobju opravila komaj nekaj več pregledov, in sicer 153.

UKC Ljubljana smo vprašali, kako je mogoče, da je kardiologinja v štirih urah na teden pri zasebniku naredila skoraj enako kot v redni službi, torej v 40 urah. "Mi ne moremo kontrolirati, koliko storitev ali časa kdo opravi zunaj UKC-ja. Izdana soglasja so v skladu z zakonom le osem ur na teden. Mi skladno z zakonom soglasja dajemo, a ne moremo kontrolirati, kdo se tega ne drži," je pojasnil direktor Marko Jug.

Samo Fakin dodaja: "V javnem sektorju zdravnika nihče ne kontrolira, koliko je zmožen narediti, ali pa ga kontrolira premalo. Po drugi strani je pri zasebniku od dvakrat do trikrat več plačan kot v javnem zavodu. Zdravnik mora načeloma narediti normo v dopoldanskem delovnem času, da lahko dobi dovoljenje za delo zunaj rednega delovnega časa. Vendar tega zares nihče ne preverja."

Kateri so največji zasebniki – koncesionarji, ki zaposlujejo tudi zdravnike iz javnega sistema? V že omenjenem Diagnostičnem centru Bled deluje 11 zdravnikov, ki delo opravljajo tudi v javnih bolnišnicah ali zdravstvenih domovih. Pod Diagnostični center Bled spadata še Kirurški sanatorij Rožna dolina, pa tudi koncesionar Fontana iz Maribora. V sanatoriju dela osem zdravnikov, ki obenem delajo še v javnem zavodu, v Fontani pa deset zdravnikov. Med večjimi je še Medicinski center Iatros v lasti kirurga Pavla Košoroka, v katerem dela deset zdravnikov, ki so hkrati zaposleni v javni zdravstveni ustanovi.


V skupščini ZZZS-ja tudi pet večjih dobaviteljev zdravil in medicinskih pripomočkov

45-članska skupščina ZZZS-ja zastopa interese zavarovancev, upokojencev, kmetov, invalidov, delodajalcev in vlade ter hkrati upravlja štiri milijarde evrov vredno zdravstveno blagajno. Med člani skupščine iz vrst delodajalcev trgovinske zbornice najdemo pet predstavnikov večjih dobaviteljev zdravil in medicinskih pripomočkov, je v prispevku navedla Anja Šter.

Simon Starič je direktor podjetja Sanolabor, ki je med večjimi dobavitelji v zdravstvu in mu je v zadnjih petih letih ZZZS nakazal 48 milijonov evrov. V enakem obdobju je podjetje Zaloker & Zaloker, ki ga je ustanovila Bronislava Zaloker, prav tako članica skupščine, za dobavo medicinskih pripomočkov prejelo 30 milijonov evrov. Gregor Makuc prihaja iz farmacevtske družbe Lek, ki mu je od leta 2018 zdravstvena blagajna nakazala 19 milijonov evrov. Davorin Poherc je na čelu podjetja Kemofarmacija, ki je od zdravstvene blagajne od leta 2018 prejelo pol milijona evrov. Borut Čeh pa vodi podjetje Labena, med drugim poznano iz zgodbe o izginulem tovornjaku s tremi milijoni mask v času epidemije. Leta 2021 je podjetje, ki razvija in prodaja laboratorijsko, medicinsko in procesno opremo sklenilo z 10 milijoni evrov prihodkov in 700.000 evri dobička.

Med petimi predstavniki delodajalcev sta se na vprašanje Tarče, ali gre pri sodelovanju v skupščini ZZZS-ja za konflikt interesov, odzvala le Bronislava Zaloker in Gregor Makuc. "V skupščini predstavniki delodajalcev individualno nimamo vpliva na delovanje zavoda, imamo pa dosti znanja in izkušenj o zdravstvenem sistemu, za kar ne morem trditi, da je tako z vsemi člani skupščine," je dejala Zaloker.

"Skupščina ne more neposredno vplivati na cene storitev in ne nadzoruje ali pogojuje izvajalcev, s katerimi ima ZZZS sklenjene pogodbe. Se pa strinjam, da bi moral biti ZZZS dejavnejši kupec zdravstvenih storitev, zdaj aktivno upravlja le približno 800 milijonov evrov, ki gredo za medicinske pripomočke in zdravila, od skupaj dobrih štirih milijard prihodkov," dodaja Makuc.

V skupščini sedijo tudi predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije, Zveze klubov Maksa Perca, Policijskega sindikata Slovenije, Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, v imenu Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije sedi Martina Vuk, nekdanja SD-jeva državna sekretarka in predsednica ženskega foruma SD-ja. "Ne gre za konflikt interesov," meni Vuk.

Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič pozdravlja ministrov osnutek zakona o ZZZS-ju, ki so ga sindikati in delodajalci na Ekonomsko-socialnem svetu raztrgali. Gre za paradoks, da je desnica naklonjena predlogu, medtem ko so v koalicijskih Levici in SD-ju do njega bolj zadržani. Bešič Loredan pravi, da bo zakon, ki je namenjen izključno kadrovski spremembi vodstva ZZZS-ja, izkoreninil sistemsko korupcijo.

"Ključna težava je, da želi politika upravljati namensko zbrana sredstva. Spremembe upravljanja ZZZS-ja ne bodo rešile res nujnih težav, te težave pa se rešujejo pri izvajalcih zdravstvenih storitev," meni generalna direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar.

In kdo je spisal zakon o ZZZS-ju? Ministru je pomagal odvetnik Luka Gaberščik, strokovnjak za korporativno pravo, ki je sodeloval že pri interventnem zakonu. Za svoje delo je od ministrstva prejel dobrih 30 tisoč evrov, brez javnega naročila, na naročilnico. Z zdravstvenim ministrstvom je sicer sodeloval že med mandatom Dorijana Marušiča.

Zdaj bo o predlogu zakona v okviru Ekonomsko-socialnega sveta razpravljala še ena pogajalska skupina, s tem zakonom se namreč ukvarjajo že ekipa na zdravstvenem ministrstvu, Brecljev strateški svet in še vladna medresorska delovna skupina. Oglasila se je tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki jo skrbi, ker se zdravstvena reforma pripravlja na preveč različnih ravneh – zato namerava vladi na to temo pomagati še s predsedniškim forumom.