Pri nezakonitih prehodih meje so vpletene tudi tihotapske združbe. Foto: BoBo

V poletnih mesecih se je spet povečalo število nezakonitih prehodov čez slovensko-hrvaške meje. Konec tedna so policisti prejeli več kot 200 prebežnikov. Na južni meji pri Šembijah so celo odkrili več manjših taborov v gozdu in pri tem prijeli 122 prebežnikov, ki naj bi jim nekdo na naši strani meje puščal vrečke s hrano in osnovnimi potrebščinami.

Notranji minister Boštjan Poklukar je ob tem v ponedeljek povedal, kot je poročala STA, da gre za izrazito tihotapljenje in izvajanje nezakonitih prehodov čez državno mejo na organiziran način, kar delajo tako posamezniki kot tihotapske združbe.

Trenutno število tujcev, ki jim je bil odrejena mednarodna zaščita oz. so zaprosili za njo. Foto: MMC RTV SLO/Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.

Medtem ko so v tem primeru večino tujcev, ki so nezakonito prečkali slovensko južno mejo, vrnili na Hrvaško, pa so ravno prijeti tihotapci tisti, ki v zadnjih letih polnijo slovenske zapore, ki so že nekaj časa prenapolnjeni.

Za nezakonito tihotapljenje ljudi čez mejo so namreč predvidene tudi razmeroma visoke kazni, saj kazenski zakonik za kaznivo dejanje "prepovedano prehajanje meje ali ozemlja
države" predvideva za tihotapce ljudi do pet let zapora in denarno kazen, za tiste, ki služijo na račun prebežnikov, pa poleg denarne kazni celo osem let zapora.

Slovenska policija je v zadnjih letih prejela številne tihotapce prebežnikov. Kot so za MMC pojasnili na Generalni policijski upravi, uradne evidence prijetih tihotapcev prebežnikov nimajo, vseeno pa sami zbirajo podatke o prijetjih tihotapcev od začetka leta 2018. Lani so jih do konca leta prijeli 153, letos do julija pa že 132.

Prezasedeni zapori

Za prijete tihotapce je pozneje večinoma odrejen pripor in tako končajo v slovenskih zaporih, ki se že dlje časa ukvarjajo s prostorsko stisko. Letošnjega maja so bili slovenski zapori, glede na zmogljivosti, 106,6-odstotno zasedeni, med njimi sta najbolj obremenjena koprski (128-odstotno) in novomeški (126-odstotno). Med priporniki in zaporniki pa je vedno večji delež tujcev. V slovenskih zaporih so zaporniki iz kar 46 držav, medtem ko je za enega tujega zapornika državljanstvo nejasno.

Kot pojasnjujejo na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), je zdaj "na prestajanju zaporne kazni, pripora in prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje mladoletnika v prevzgojni dom v zavodih za prestajanje kazni zapora in v prevzgojnem domu skupno 323 tujih državljanov, od tega je 177 pripornikov (55 odstotkov)." Med vsemi zaprtimi osebami v slovenskih zaporih pa tujci že predstavljajo slabo četrtino oz. 23 odstotkov vseh zaprtih oseb.

Več kot polovica med njimi so tihotapci prebežnikov. "Od 323 tujih državljanov jih je 176 na prestajanju zaporne kazni oziroma so v priporu zaradi suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države, kot ga določa 308. člen kazenskega zakonika. Gre za osebe, ki so nezakonito spravljale tujce na ozemlje Republike Slovenije, t. i. organizatorje nelegalnih prehodov čez državno mejo. V deležu tovrstni storilci med vsemi tujci v slovenskih zaporih predstavljajo 55 odstotkov," so še za MMC navedli na URSIKS-u. To pomeni, da so tihotapci prebežnikov že več kot osmina vseh zaprtih oseb.

Azil podeljen le 40 prebežnikom

Po podatkih notranjega ministrstva sta za mednarodno zaščito do konca junija zaprosila 1802 prebežnika, azil v Sloveniji pa je bil odrejen le 40 prosilcem. Lani je azil zaprosilo 2875 ljudi, odobren pa je bil le v 102 primerih.

Kazenski zakonik za kaznivo dejanje "prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po 308. členu" predvideva naslednje kazni:
Kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju ali kdor dva ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo.
Če storilec sebi ali komu drugemu pridobi nesorazmerno premoženjsko korist ali priskrbi brezpravno delovno silo ali povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali taka dejanja stori kot član hudodelske združbe, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let in denarno kaznijo.