Aktualni predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ki je ob začetku novega sodnega leta posle predal svojemu nasledniku Miodragu Đorđeviću, je v ljubljanski sodni palači izpostavil, da so bili temeljni rezultati poslovanja sodišča v preteklem letu v celoti gledano pozitivni. Sodišča so namreč obvladovala pripad novih zadev, saj so ji rešila več, kot so jih prejela, dobre rezultate pa so dosegli tudi pri času reševanja zadev. Poleg tega so kljub kadrovskim težavam pripeljali elektronsko poslovanje tik pred njegovo celovito realizacijo ter povečali transparentnost delovanja sodstva.

V sodstvu so tako po Florjančičevih besedah realizirali tisto, kar je bilo v okviru njihovih pristojnosti, hkrati pa je opozoril, da je sodstvo v pomembnem delu svojega delovanja odvisno od drugih dveh vej oblasti. Pri tem se je dotaknil plačnega položaja sodnikov kot enega od neizogibnih pogojev za zagotavljanje njihove neodvisnosti. Nerealizirana so ostala tudi prizadevanja za izgradnjo nove sodne palače ter reorganizacije sodnega sistema z uvedbo okrožnega sodišča kot temeljne organizacijske enote na prvi stopnji, je povzel.

Đorđević pričakuje samostojnost, kreativnost in inovativnost

Florjančič je med predajo predsedniške verige svojemu nasledniku dejal, da njena členovitost lahko simbolizira tudi členovitost sodišč od najnižjega do najvišjega vrhovnega sodišča, ki jih bo Đorđević predstavljal v svojih nastopih. Đorđević se mu je zahvalil za opravljeno delo na mestu predsednika vrhovnega sodišča in ocenil, da je veljal za zadržanega, umirjenega, korektnega in vztrajnega ter da je sprejemal pretehtane in predvsem dobre odločitve.

Zase je Đorđević rekel, da ni človek velikih besed in obljub, temveč sta mu bližje akcija in operativa. V svojem mandatu se bo zavzemal za vrhovno sodišče, ki bo model in vzor sodišča z visoko kakovostnim in učinkovitim odločanjem in bo pri tem imelo razvito sodno upravo po meri sodnikov in strank sodnih postopkov. Dodal je, da bo od vodij oddelkov, služb in predsednikov sodišč pričakoval samostojnost, kreativnost in inovativnost ter da storijo vse v okviru svojih pristojnosti. "Kot predsednik se bom vključeval takrat, ko prihaja do resnih motenj in problemov, sistemskih težav v delovanju sodnega sistema," je napovedal.

Ob tem upa, da mu bo kmalu v pomoč oseba v vlogi podpredsednika vrhovnega sodišča, ki mora čez isti postopek, čez katerega je moral sam kot predsednik. Sklenil je, da je sodstvo nosilni steber vladavine prava, zato od sodnikov v času, ko so sodišča in sodniki tarče okrepljenih in strateških pritiskov, pričakuje, da se odzovejo na kršitve človekovih pravic. "To naj bo neko vodilo pri našem delovanju v prihodnosti," je dejal.

Tudi po besedah novega predsednika vrhovnega sodišča je sicer sodstvo v dobri kondiciji, kar pa ne pomeni, da se ne da nekaterih stvari izboljšati in storiti koraka naprej. V svojem mandatu želi dati poudarek tudi pomenu vrhovnega sodišča kot najvišje sodne instance. Zavzema se, da bi imenovanje sodnikov prešlo na sodni svet, izbira predsednika vrhovnega sodišča bi bila v rokah občne seje, novi predsednik pa bo prisegel pred predsednico republike.

Tudi on je poudaril pomen ustreznega, dostojnega in primernega plačila sodnikov. Meni, da sodniki na tem področju niso ustrezno upoštevani, se pa pri urejanju plačnega sistema dogajajo premiki. Njegov poudarek v tem mandatu bo namenjen tudi odpravljanju težav s pomanjkanjem sodnega osebja, prenovo kariernega sistema za javne uslužbence v sodstvu ter sodelovanju sodstva v zakonodajnih postopkih. Napovedal je tudi nadaljevanje dela na področju elektronskega poslovanja.

Đorđevič: Premierjevo obljubo sem sprejel resno

Predsednik vrhovnega sodišča je v Odmevih komentiral plačni dodatek v višini 600 evrov mesečno, ki ga je prejšnji mesec javno napovedal predsednik vlade Robert Golob, in ki se je potem pravno zapletel. Đorđević je dejal, da je premierjevo obljubo sprejel resno, in od Goloba pričakuje, da bo zadevo razrešil. Plačne anomalije na področju sodstva obstajajo že dolgo, je nadaljeval, in skrajni čas je, da bodo sodniki primerno plačani glede na pomen njihovega dela v družbi. Ne gre samo za materialno neodvisnost in finančno stabilnost, gre tudi za dajanje veljave sodstvu znotraj družbe in kot enakopravni veji oblasti.

Video: Celoten nastop v Odmevih

Nataša Pirc Musar: Marsikaj na robu dostojnosti, a končno se kaže svetla luč

Navzoče sta nagovorili tudi predsednica republike in predsednica DZ-ja, ki prihajata iz pravniških vrst. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je opozorila, da so časi za sodni sistem trenutno težki. "Zdi se, da vas različni družbeni deležniki vse prepogosto spregledajo kot eno izmed vej oblasti. Zdi se tudi, da je diskurz o krivosodju iz političnega pamfleta prešel v nekakšno temeljno nezaupanje v delovanje sodnega sistema, ki pa v veliki meri temelji ne le na razdvajanju, ki ga povzročajo določeni politični akterji, temveč tudi na širšem nerazumevanju vašega dela in poslanstva," je v nagovoru poudarila predsednica. Poleg tega se sodniki po njenih besedah soočajo s plačno podcenjenostjo v primerjavi s funkcionarji drugih vej oblasti, prostorsko stisko, v kateri so pogoji za njihovo delo "marsikdaj na robu dostojnosti", in velikim pripadom zadev. Kljub temu pa vse skupaj ni tako zelo črno, kot morda kaže prvi vtis, "zaupanju v sodstvo pa se končno kaže svetla luč", je še dejala predsednica republike.

Tudi predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je poudarila izzive, s katerimi se soočajo sodniki. Nekateri imajo po njenih besedah "daljšo brado", to so predvsem neustrezni prostorski pogoji, digitalizacija in vprašanje ustreznega finančnega vrednotenja njihovega dela. Pri reševanju teh izzivov pa ima po njenih besedah veliko odgovornost tudi DZ, "da pravočasno in na temelju čim boljših strokovnih in drugih podlag sprejema zakonodajo, ki bo podprla in jasno urejala materialne in postopkovne podlage za vaše delo, obenem pa tudi spoštovala in prisluhnila vašim odločitvam, sprejetim na njihovi podlagi".

Temi sodniških plač se je "težko izognil" tudi predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto. Pri plačnem položaju namreč ne gre zgolj za to, da sodstvo potrebuje razmere za nemoteno in optimalno delo, pač pa je finančna neodvisnost tudi del sodne neodvisnosti. Po njegovih besedah je sicer sodnikom o tej temi nelagodno govoriti, zato ga veseli, da o tem govorijo tudi drugi, "ki morajo poskrbeti za to, da se sodniki na ta način s tem vidikom svojega dela sploh ne bi ukvarjali".

Zbrane je nagovoril tudi predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat, ki je poudaril nekatera neizpolnjena pričakovanja deležnikov v sodnem sistemu. Kot eno od najpomembnejših področij je navedel potrebo po uvedbi instituta enovitega prvostopnega sodnika, drugo pa je ustreznejše nagrajevanje sodniškega dela, ki bi sodniške plače izenačilo s plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti. Obe pereči problematiki namreč po njegovih besedah zavirata učinkovitejše sojenje.

Pravosodna ministrica napovedala nekaj rešitev za izboljšanje položaja

Vseh izzivov v sodstvu se po besedah ministrice za pravosodje Dominika Švarc Pipan ne da nasloviti čez noč, so pa na ministrstvu v tem mandatu "vanje resno zagrizli". Napovedala je, da se že letos obetajo številne spremembe, med drugim je navedla predlog ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov. Kar se tiče zapleta z izplačilom dodatka sodnikom, pa verjame, da bodo uspeli najti rešitev, ki bo do celovite reforme plačnega sistema omilila njihovo dolgoletno podplačanost.

Spomladi nameravajo v usklajevanje poslati tudi paket sprememb sistemske sodniške zakonodaje, katerih ključni element bo uvedba enovitega sodnika in postopna optimizacija mreže sodišč, je napovedala ministrica. Pripravljajo tudi predlog ustavnih in z njimi povezanih zakonodajnih sprememb, namenjenih razbremenitvi ustavnega sodišča. V drugi polovici leta pa bodo sistemsko in celovito lotili prenove procesne in organizacijske zakonodaje na kazenskopravnem področju, je še napovedala Švarc Pipanova.