Ponoči po skoraj sedemurni razpravi so potrdili sklep, ki so ga predlagali predlagatelji seje ‒ poslanci LMŠ-ja, SD-ja, SAB-a in Levice, s katerim pozivajo vlado, naj nemudoma izpolni dolžnosti po zakonu o STA-ju in skladno s pogodbo med STA-jem in Ukomom o opravljanju javne službe. Vlado so pozvali, naj nemudoma izplača že zapadlo oktobrsko mesečno nakazilo za opravljanje javne službe in nakazilo po letni tržni pogodbi ter s tem zagotovi nadaljnjo stabilnost STA-ja. Poleg tega pa naj vlada takoj začne znova izplačevati tekoče obveznosti.

Vlada in STA naj v skladu s pozivom, ki ga je odbor sprejel na predlog opozicijskih poslancev, v najkrajšem mogočem času skleneta novo pogodbo za opravljanje javne službe za prihodnje leto, s katero naj zaradi več let trajajoče finančne podhranjenosti zagotovita ustrezno višino sredstev.

Odbor za kulturo vlado tudi poziva, naj takoj ustavi pritiske na STA in se vzdrži javnega blatenja agencije za dnevnopolitične potrebe, saj ta korektno in objektivno opravlja svoje delo.

Poleg tega pozivajo vlado, naj v imenu ustanovitelja poslovne in druge podatke, povezane, s poslovanjem, od vodstva terja izključno po uradni in zakoniti poti.

Sklepe so podprli člani odbora iz vrst predlagateljic, večinoma pa tudi iz SMC-ja, DeSUS-a in predstavnik italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.

Za tem pa je odbor sprejel še koalicijske sklepe, s katerimi poziva STA tudi, naj v skladu s pogodbo Ukomu kot predstavniku ustanovitelja posreduje zahtevano dokumentacijo. Po sprejetju tega sklepa je sicer predsednica odbora za kulturo Violeta Tomić opozorila, da je kontradiktoren z opozicijskim sklepom in nelegalen. V razpravi je namreč poslanka SMC-ja Janja Sluga povedala, da je od Ukoma dobila pojasnilo, da ne obstaja noben dokument, s katerim bi Ukom dobil pooblastilo vlade, da lahko nastopa v njenem imenu kot družbenik STA-ja.

"Če je STA delovala 30 let, bo tudi naprej"

Poslana Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ-ja je v imenu predlagateljev seje dejala, da so zahtevali sklic nujne seje zato, ker je Slovenske tiskovne agencije ostala brez sredstev za delo, kar pomeni, da bi lahko mediji, drugi odjemalci novic in celotna javnost ostali brez informacij. Odločitev vladnega urada za komuniciranje (Ukom) o začasnem prenehanju financiranja razume kot nov pritisk na medijsko svobodo, novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo. "To ne sme biti zgodba levih in desnih. Če je STA deloval 30 let, bo tudi naprej, ne glede na to, kdo bo na vladi," je poudarila.

Direktor Ukoma Uroš Urbanija pa je ponovil, da vlada ni sprejela sklepa o prekinitvi financiranja STA-ja, ampak se je le seznanila z informacijo Ukoma o nezmožnosti, da naprej po pogodbi financirajo STA, in nezmožnosti, da bi sklenili novo pogodbo za prihodnjo leto.

Zakon o STA-ju namreč nalaga ustanovitelju zagotovitev primernega financiranja za celovito in nemoteno izvajanje javne službe, za kar je od direktorja Bojana Veselinoviča zahteval celotno dokumentacijo, na podlagi katere bi lahko ocenil primernost financiranja, a tega, kot trdi Urbanija, kljub večkratnim pozivom ni prejel.

Zato je v skladu s 6. členom pogodbe med Ukomom in STA-jem, ki jo je podpisala njegova predhodnica na mestu direktorja urada, zamrznil plačevanje STA-ja, kar je po njegovih besedah najbolj mil ukrep, saj bi lahko v skladu s pogodbo od STA-ja zahteval povračilo izplačanih sredstev. Ob tem se je Urbanija obregnil ob to določilo v pogodbi, češ da je v škodo STA-ja in da če "direktor podpiše takšne stvari pri polni zavesti, je to vprašanje njegove opravilne sposobnosti".

Kot primer "samovolje in neracionalnega obnašanja direktorja STA-ja" je Urbanija označil oglaševanje agencije v nekaterih medijih, s čimer se po njegovih besedah javni denar preliva v zasebna podjetja. Poleg tega se sprašuje, zakaj STA v nekaterih medijih objavlja celostranske oglase, v drugih medijih pa sploh ne oglašuje.

Kot samovoljo direktorja je označil tudi to, da Veselinovič nekatere podatke o tržni dejavnosti – denimo rast prihodkov iz tržne dejavnosti – posreduje Ukomu, drugih pa ne. Pri čemer pa nimajo nobenih vzvodov za preverbo, "ali zapisano drži ali si preprosto izmišljuje", je dejal. Tako Urbanija trdi, da je "edina pot, ki nam preostane, pravna pot".

Veselinovič očitke zavrača

Glede pogodbe med STA-jem in Ukomom je dejal, da bi jo lahko Urbanija spremenil, pa je ni. Prav tako se sprašuje, zakaj je Ukom do septembra normalno izplačeval STA po pogodbi, za oktober pa več ne, čeprav se ni spremenilo niti eno pogodbeno določilo. Opozoril je, da je Ukom nehal izplačevati sredstva STA-ju, še preden se je z informacijo o tem seznanila vlada.

"Tisti, ki je poskrbel, da račun ni bil plačan, ni ravnal v skladu z zakonom o STA-ju," je poudaril Veselinovič. Opozoril je, da Ukom ni plačal računa niti za javno službo niti za potrebe vladne administracije, čeprav je STA izpolnil vse pogodbene obveznosti.

Glede 6. člena pogodbe, na katerega je Urbanija opozoril, je Veselinovič pojasnil, da ta nalaga STA-ju kvartalno poročanje predstavniku ustanovitelja o opravljanju javne službe in namenski porabi proračunskih sredstev. Vračilo sredstev se nanaša na situacijo, če STA ne bi izpolnjeval pogodbene obveznosti. Ko je Urbaniji v skladu s pogodbenimi obveznostmi poslal četrtletne podatke, pa mu je direktor Ukoma odgovoril: "Zakaj mi sploh pošiljate podatke, za katere vas sploh nisem prosil?"

Poudaril je, da Ukom na podlagi zakona ne more ustaviti financiranja STA-ja. Glede oglasa STA-ja v enem od časopisov, na katerem je pisalo "Hvala za zaupanje" in je bil objavljen po tistem, ko je premier Janez Janša STA označil za nacionalno sramoto, je Veselinovič povedal, da je šlo za kompenzacijo, kot vselej. "Vse je regularno, podkrepljeno s pogodbami." Tudi sicer STA ni plačal nobenega računa, ki zadeva tržno dejavnost, iz javnih sredstev. "Vsi računi in vse oblike poslovanja so dostopni reviziji, ki letno pregleduje poslovanje," je navedel.

Terčelj: Ustavitev financiranja je v neskladju z zakonom o STA-ju

Predsednik Nadzornega sveta (NS) STA-ja Mladen Terčelj je poudaril, da je edino NS pristojen za nadzor poslovanja in vodenja družbe. Ne direktor ne nadzorni svet nista v komunikaciji z Ukomom nikoli zavračala zakonsko dovoljenega vpogleda v knjige in spise. "Kot predsednik nadzornega sveta pa bom pri takšnih zahtevah terjal dosledno spoštovanje zakonskih predpisov," je poudaril.

Ocene, da naj bi bilo poslovanje netransparentno in da naj bi prikrivali podatke, po njegovih besedah ne vzdržijo resne presoje, saj ima nadzorni svet pregled nad celotnim poslovanjem STA-ja, letna poročila, ki so vsako leto pregledana z notranjimi in zunanjimi revizijami, pa so javno objavljena. Ocenjuje, da ustavitev plačil po veljavni in podpisani pogodbi predstavlja kršitev veljavne zakonodaje.

STA namreč ni nikoli prenehal opravljati javne službe, zato je ustavitev njegovega financiranja v neskladju z zakonom o STA-ju, ki vladi nalaga zagotavljanje sredstev zanj.

Odgovorna urednica: Ne bomo privolili v to, da bo štetje znakov glavno vodilo novinarskega dela

Po oceni odgovorne urednice STA-ja Barbare Štrukelj je agencija v zadnjih desetih letih naredila ogromen razvojni preskok. "Danes pred vami ni neka okorela medijska ustanova, ki od države terja vedno več denarja, ampak sodobna tiskovna agencija z razvito tržno dejavnostjo, iz katere financira tudi javno službo," je poudarila. Zaposleni in sodelavci so konstruktivno kritiko vedno znali sprejeli, ne sprejemajo pa neupravičenih blatenj brez osnove. "Prav tako ne bomo privolili v to, da bo štetje znakov glavno vodilo novinarskega dela. Nismo stenografi, ampak novinarji," je bila jasna.

Predstavniki zaposlenih in sodelavcev STA-ja pa pričakujejo, da bodo za delo, ki so ga opravljali pošteno in v dobri veri, prejeli plačilo. Želijo, da jim lastnik zagotovi z zakonom določene materialne pogoje za delo in avtonomijo pri novinarskem delu. Ne želijo si, da bi vprašanje financiranja agencije postalo orodje za morebitno vplivanje na njihovo delo, je v imenu zastopstva novinarjev STA-ja, sveta delavcev in sindikata novinarjev STA-ja dejala predsednica zastopstva Janja Zalar. Dolgotrajnejši izpad financiranja s strani države bo po njihovih opozorilih namreč ogrozil obstoj agencije. "Njen propad pred 30-letnico bi predstavljal nacionalno sramoto," je poudarila.

Ustavitev financiranja STA je po oceni Društva novinarjev Slovenije še en poskus podreditve nacionalne tiskovne agencije, ki je eden izmed stebrov kakovostnega in nepristranskega poročanja. "Da je to končni cilj aktualnega dogajanja, je jasno, če pogledamo vladni predlog novele zakona o STA-ju, iz katerega je želela vlada črtati določbo, da STA ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisen od katere koli ideološke, politične ali ekonomske skupine," je poudaril Gašper Andrinek.

Zaposleni: Zagotovijo naj se z zakonom določeni pogoji in avtonomija pri novinarskem delu

Predstavniki zaposlenih in sodelavcev STA-ja pričakujejo, da bodo za svoje delo, ki so ga opravljali pošteno in v dobri veri, prejeli plačilo. Želijo si, da jim lastnik zagotovi z zakonom določene materialne pogoje za delo, pa tudi avtonomijo pri novinarskem delu.

"Ne želimo, da se politična kopja in zgodbe iz preteklosti lomijo na naših hrbtih. In to še posebej ne v času, ko so vse naše sile poleg rednega dela uprte v objektivno informiranje javnosti o vseh vidikih in posledicah epidemije. Ne potrebujemo političnih nasvetov o tem, kako naj poročamo, ne z leve ne z desne. Potrebujemo samo tisto, kar nam po zakonu o STA-ju pripada," so pred sejo parlamentarnega odbora zapisali v skupnem sporočilu Zastopstva novinarjev, Sveta delavcev in Sindikata novinarjev STA-ja.

Strinjajo se s tem, da je treba ugotoviti primerno financiranje STA-ja, in dodajajo, da bo morda ta ugotovitev pomagala, da STA od države dobi tisto, kar v javnem interesu tudi naredi, saj zdaj izpad iz javnega dela pokriva s tržnimi projekti. Dolgotrajnejši izpad financiranja države bo po njihovih opozorilih namreč ogrozil obstoj agencije, ki bo prihodnje leto praznovala 30 let.

Kacin: Zgodba o STA-ju v tem trenutku nikakor ne prispeva k poenotenju javnosti in učinkovitosti spopadanja države in javnosti s covidom

"Kot ustanovitelj STA-ja tudi po 29 letih poudarjam, da sta njena vloga in medijsko poslanstvo v korist slovenske države izjemno pomembna in nenadomestljiva," pa je o pomenu agencije za Večer spregovoril Jelko Kacin. "Tiskovno agencijo sem ustanovil tik pred razglasitvijo samostojnosti, še pred vojaškim napadom na Slovenijo. Takrat smo dobro vedeli, da brez lastne tiskovne agencije samostojna država nima možnosti v prizadevanjih za mednarodno priznanje, in kot se je pokazalo, tudi ne v obrambi novo razglašene države pred agresijo JLA-ja," je še povedal.

Vloga STA-ja je po Kacinovih navedbah še danes izjemno pomembna, ne glede na obstoj spletnih portalov in drugih medijev, ki jih takrat ni bilo. "Iz teh razlogov je tudi še kako prav, da država delo Slovenske tiskovne agencije podpira in jo tudi sofinancira."

Kako sporno je potemtakem, da vlada financiranje STA-ja na eni izmed dopisnih sej preprosto zaustavi in na tak način onemogoči njeno polno delovanje? "Kot govorec vlade za covid-19 tega ne bi interpretiral, pač pa bi ugotovil, da zgodba o Slovenski tiskovni agenciji in okrog nje v tem trenutku nikakor ne prispeva k poenotenju javnosti in učinkovitosti soočanja države in javnosti s covidom. Ta zgodba slovenski politični prostor in javnost deli, razklanost slovenske družbe pa še bolj poglablja," je navedel za Večer.

Izhajajoč iz njegovih izkušenj z novinarji STA-ja, zlasti s tistimi, ki poročajo o covidu-19, je Kacin poudaril, da svoje delo opravljajo odgovorno, kakovostno in profesionalno ter si za svoje delo zagotovo zaslužijo plačilo. "Neprimerno je, da bi se kdor koli od teh ljudi, ki v teh časih res delajo v težkih razmerah, spraševal, ali bo dobil plačo ali ne," je navedel.

"Je pa seveda tudi res, da je ob tako velikem deležu sofinanciranja STA-ja s proračunskim denarjem na strani proračunskega partnerja zagotovo na mestu, da se poraba tega dela denarja nadzira in o tem tudi sprašuje," je dodal. Medtem ko je na vprašanje, ali so na mestu tudi vsebinska preizpraševanja, denimo o dolžini intervjujev z glasbeniki tipa Zlatko odgovoril, da "tovrstna razprava ni vredna njegovega odziva".

Pomen agencije sta za današnji časnik izpostavila še dva izmed njenih soustanoviteljev Franci Zavrl in Franci Perčič. Po Zavrlovih besedah je STA najpomembnejši vir informacij v razdrobljeni slovenski medijski krajini in s tega stališča je izjemno pomemben. "Številni mediji živijo in se napajajo od njenih vesti," je spomnil. Perčič medtem pravi, da je STA postal "kredibilen, zanesljiv in splošno sprejet medij". Perčič verjame v objektivnost agencije in opozarja na pomembnost njene funkcije: "Če agencija o nečem ne poroča, je, kot da se to ni zgodilo."