Foto: Reuters
Foto: Reuters

Seje odbora DZ-ja za zunanje zadeve, ki jo je vodil podpredsednik odbora Dušan Stojanovič (Svoboda), se je udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki ob odhodu iz parlamenta ni dala izjave, prav tako na vprašanja novinarjev ni želel odgovarjati poslanec SDS-a in nekdanji zunanji minister Anže Logar. Ta je sicer sredi aprila na seji odbora kibernetski napad označil za "največji vdor v informacijsko strukturo resorja, ki je državotvoren", zanimalo pa ga je tudi, ali je ministrstvo na pogovor poklicalo kitajskega veleposlanika in zakaj nekaj dni po odkritju napada še ni bila sklicana seja sveta za nacionalno varnost.

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so na začetku aprila sporočili, da so bili tarča kibernetskega napada. Kot je takrat pojasnila ministrica Fajon, naj bi šlo za kibernetski napad iz tretje države, "ki očitno traja že dalj časa". Po njenih besedah so bila napadena zunanja ministrstva in diplomatske mreže večine članic EU-ja. Sredi aprila pa so nato mediji poročali, da naj bi napad izvedli kitajski hekerji, ki so jih zanimali samo dokumenti, povezani s Kitajsko in slovensko politiko do Kitajske.

Kot poroča portal 24ur, naj bi preiskovalci našli ohranjen zapis na strežniku ministrstva za javno upravo, ki kaže, da naj bi napad trajal že vsaj od marca 2022, torej še iz časa ministrovanja Anžeta Logarja. Začetek kitajskega kibernetskega napada pa je, kot vse kaže, mogoče iskati v času izjav nekdanjega premierja Janeza Janše o Tajvanu, navaja spletni portal. Janša je januarja lani za indijsko televizijo Doordarshan med drugim razkril, da s Tajvanom potekajo pogovori o izmenjavi predstavništev. Hkrati je bil zelo kritičen do Kitajske, ker se je ostro odzvala na odločitev Litve, da odpre svoje diplomatsko predstavništvo v Tajpeju in dopusti tajvansko v Vilni.

Napadalci naj bi več mesecev dostopali do podatkov slovenske diplomacije

Sorodna novica Žbogar: Še vedno ugotavljamo, kako obsežen je bil napad na MZZ in kdo stoji za njim

Podrobnejše ugotovitve iz poročila o napadu uradno sicer še niso znane, a bi morali na ministrstvu v času Logarja že oktobra 2021 vzpostaviti resnejšo obrambo pred možnostjo kibernetskih napadov, vendar se naj to ne bi zgodilo, poroča spletni portal N1. Tedanji minister Logar bi moral sistem zaščititi pred kibernetskimi napadi drugih držav, a je bilo ministrstvo za primer kibernetskega napada popolnoma nepripravljeno, pa navaja 24ur. S primerom kitajskega vdora se že ukvarja inšpektorat, ki po informacijah 24ur ugotavlja podobno katastrofalno stanje, polno pomanjkljivosti, kot ga je zaznal po napadu na upravo za zaščito in reševanje.

Vendar pa naj bi bil po poročanju obeh portalov napad na zunanje ministrstvo z izsiljevalskim virusom skupine Vixen panda (APT15) precej resnejši. Mediji so poročali, da naj bi organizirana skupina, ki naj bi stala za napadom, njene povezave pa segajo do Kitajske, že več mesecev dostopala do podatkov s strežnikov slovenskega ministrstva in diplomatske mreže in imela po nekaterih informacijah dostop tudi do depeš, ki so jih diplomati pošiljali prek internih kanalov na ministrstva.