SDS-ov trojček referendumov bo najverjetneje 27. novembra. Foto: BoBo
SDS-ov trojček referendumov bo najverjetneje 27. novembra. Foto: BoBo

Ministrstvo za javno upravo je pojasnilo, da na račun izvedbe skupaj z drugim krogom lokalnih volitev ne bi prihranili denarja.

V SDS-u so namreč izvedbo referenduma sočasno z drugim krogom lokalnih volitev utemeljevali z racionalnostjo in ekonomičnostjo. Volivci bi tako na volišča odšli le enkrat, namesto dvakrat, kar je zanje prihranek časa in stroškov, prihranili bi tudi na ogrevanju prostorov, so pojasnili v SDS-u. Hkrati menijo, da se v večini občin pričakuje drugi krog.

Zahteva je bila sicer po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ-ja vložena v skladu z zakonom. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je pojasnil, da drugi krog lokalnih volitev ne bo potekal v vseh občinah. Opozoril je tudi na to, da občinske volilne komisije niso enake okrajnim, ki izvajajo referendume, in da gre torej za popolnoma druge organe.

Tako bi v primeru izvedbe, kot jo predlaga SDS, morali imeti dve volilni komisiji na različnih voliščih. Poslanec SDS-a Branko Grims meni, da bi bilo dovolj pooblastiti občinske odbore za izvedbo referenduma in jim pač ne izplačati dvojnih stroškov.

Lokalne volitve financirajo občine, referendum država

V koalicijskih vrstah so opozorili, da se lokalne volitve izvedejo na stroške lokalnih skupnosti, referendumi pa se financirajo iz državnega proračuna. Izvedba referenduma bi bila možna le skupaj z drugim krogom predsedniških volitev, ki se prav tako financirajo iz državne blagajne. SDS so očitali, da to ni mogoče, ker so zavlačevali z vložitvijo zbranih podpisov za referendum.

V SDS-u so to zanikali, saj da so morali podpise pred oddajo še enkrat prešteti. Dodali so, da tudi če bi podpise vložili prej, to ne bi pomenilo, da bi lahko postopke izpeljali v takem časovnem roku, da bi se referendum lahko izvedel skupaj s predsedniškimi volitvami. Menijo tudi, da želi koalicija tri volilne nedelje zato, da bo udeležba čim manjša in da referendum ne bo uspel, kar pa so zanikali v koaliciji.

Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Izredna seja v torek, 18. oktobra

Kolegij predsednice DZ-ja se je danes dogovoril o sklicu izredne seje, ki bo v torek, 18. oktobra. Na njej bodo imeli poslanci na mizi odloke o razpisu treh zakonodajnih referendumov, in sicer o spremembah zakona o vladi, noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija in spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi.

Pričakovati je, da bodo vsi trije referendumi razpisani na isti dan, najverjetneje bo to 27. november. Tako je razvidno iz predloga odloka o razpisu referenduma o spremembah zakona o vladi, ki ga bo za sejo DZ-ja pripravil odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

V SDS-u, kjer so vložili referendumske zahteve, so sicer želeli, da bi se referendumi izvedli hkrati s katerimi od prihajajočih volitev, a so rok, ki bi omogočal, da bi potekali hkrati z drugim krogom predsedniških volitev, zamudili. Izvedba referendumov na dan lokalnih volitev pa bi bila z organizacijskega vidika težko izvedljiva.

Po vetu tudi ponovno odločanje o spremembah družinskega zakonika

Na izredno sejo je kolegij uvrstil tudi ponovno odločanje o spremembah družinskega zakonika. Spremembe, ki zakon usklajujejo z odločbama ustavnega zakonika, je DZ sprejel 4. oktobra, državni svet pa je v torek izglasoval odložilni veto. Po mnenju predlagateljev so spremembe, po katerih je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb in ki istospolnim omogočajo posvojitev otrok, zaobšle voljo ljudstva.

Pri ponovnem potrjevanju sprememb zakonika večjih težav ni pričakovati, saj jih je ob prvem glasovanju podprlo 48 poslancev (proti jih je bilo 29), tokrat pa je za njihovo sprejetje potrebnih 46 glasov.

Člani kolegija so se dogovorili tudi o sklicu naslednje redne seje, ki se bo začela v ponedeljek, 24. oktobra. Potem ko so danes nujni postopek za obravnavo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, jo bo DZ sprejemal na omenjeni seji. Zakonsko novelo je vlada predlagala po podpisu dogovora s sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela, hkrati z novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki prav tako realizira dogovor s sindikati.

Tudi za ta zakon je kolegij potrdil nujni postopek, ni pa še uvrščen na naslednjo redno sejo. Enako velja za predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic covida-19 na področju zdravstva, ki ga kljub potrditvi nujnega postopka še ne bo na naslednji seji.

So pa nanjo uvrstili zakon o oprostitvi plačila nadomestila za vzdrževanje in delovanje namakalnega razvoda Vogršček, ki ga bo DZ prav tako obravnaval po nujnem postopku.

Na redni seji bodo poslanci med drugim odločali še o spremembah zakona o zagotavljanju sredstev za naložbe v prometno infrastrukturo, noveli zakona o trošarinah, noveli zakona o Slovenskem državnem holdingu, noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja, noveli zakona o organiziranosti in delu v policiji ter noveli zakona o izvajanju kazenskih sankcij.

Opravili bodo tudi prvo branje novele zakona o ustanovitvi občin, s katero SDS predlaga podelitev statusa mestne občine Slovenski Bistrici.