Predsednik komisije DZ-ja, ki preiskuje sum politizacije policije, Rudi Medved (LMŠ) je po zaslišanju vodje policije Antona Olaja in nekdanje direktorice Tatjane Bobnar ocenil, da zaslišanja prič potrjujejo, da za kadrovanjem v policiji stoji politika.

Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Olaj pred komisijo DZ-ja zavrnil očitke o politizaciji policije

Na vprašanje Rudija Medveda, predsednika komisije, ki preiskuje sum politizacije policije, o trenutnem stanju v policiji je Anton Olaj odgovoril, da je zelo zadovoljen, da je Slovenija najvarnejša država v Evropski uniji, glede na svetovni mirovni indeks pa se med 167 državami uvršča na visoko peto mesto. Tekoči statistični podatki pa izkazujejo nadpovprečne rezultate v vseh pomembnih segmentih policijskega dela, je navedel.

Po rezultatih merjenja razpoloženja, pri katerem je sodelovalo nekaj manj kot 3000 policistov, pa so ocene v policiji boljše kot doslej pri vrsti segmentov, med katerimi je izpostavil segmente plač in ugodnosti, vodenja in organiziranja dela, medsebojnih odnosov, delovnih razmer ter tudi integritete vodje.

Glede izdanega opomina vodjema sindikatov pa je med drugim dejal, da je večkrat pozval k umirjeni retoriki in da policija ni dolžna trpeti povzročanja moralne škode.

Na vprašanja o spremembi zakonodaje, po kateri so direktorji policijskih uprav in načelniki policijskih postaj postali v. d., je Olaj poudaril, da je spremembe zakona sprejel zakonodajalec, te veljajo, policija pa jim je zavezana. Zdaj je treba oblikovati merila za izbirni postopek, ki jih je s sodelavci že pretehtal, je dejal. Strah v. d. načelnikov, da bodo ob službo, pa je po Olajevih besedah popolnoma neutemeljen. Po Olajevih besedah tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ohranja svojo avtonomnost kot prej, prepričan pa je, da delajo dobro in da jih aktualna direktorica Petra Grah Lazar vodi dobro, da se "pozna njena akademska širina".

Na vprašanje o prestavljanju kadrov v Tacen je dejal, da v času njegovega mandata "nihče ni bil odstranjen s položaja" in so vse premestitve skladne s predpisi, da pa je njegova naloga upravljanje kadrovskih resursov in da teži k večji učinkovitosti dela, če se da, pa upošteva tudi želje posameznikov.

Policija: Uporaba prisilnih sredstev strokovna in zakonita, a tudi nekaj nepravilnosti

Pričakovano so govorili tudi o ukrepih policije na protestih, poslanka Levice Nataša Sukič mu je tudi očitala, da so zaplinili Ljubljano, Medved pa je opozoril na ugotovitve komisije, da so policisti uporabili napačne plinske naboje, ki so leteli predaleč.

Olaj je poudaril, da nihče od udeleženih na protestu ni bil poškodovan, da pa se, ko se zadeva začne akcijsko dogajati, lahko pojavijo tudi pomanjkljivosti in da se bo v podobni situaciji zelo verjetno znova zgodila kakšna napaka.

Je pa Olaj tokrat med drugim poudaril, da je policija manj represivna, kot je bila v preteklosti.
V svojem nastopu je še izrazil prepričanje, da je sodelovanje s tožilci odlično, na vprašanje Tomaža Lisca (SDS) o napovedih prvaka LMŠ-ja Marjana Šarca o "kadrovski čistki", če bodo prevzeli oblast, pa je Olaj odvrnil, da je tak citat neresen, če se "milo izrazi".

Glede nekdanjega direktorja NPU-ja Darka Muženiča pa je Olaj dejal, da mu je znano, da obstaja delovnopravni spor, ki je še odprt, sodišče pa je po njegovem vedenju z izdano začasno odredbo ustavilo nadaljnje postopke. Sicer pa se z Muženičem dobro razumeta in mu je hvaležen za njegov prispevek in da tudi predava, saj ima veliko izkušenj, kar "bo študentom še kako prav prišlo".

Tatjana Bobnar. Foto: BoBo
Tatjana Bobnar. Foto: BoBo

Tatjana Bobnar komisijo DZ-ja seznanila, da je deležna političnega obračunavanja in šikaniranja

Nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar je pred preiskovalno komisijo DZ-ja, ki preiskuje sum politizacije policije, dejala, da se v zadnjem letu in pol proti njej izvajata diskreditacija in šikaniranje. Med drugim jo žalosti, da pada zaupanje v policijo, pa tudi trenutna raven socialnega dialoga v policiji.

Bobnar je na čelo policije kot prvo žensko imenovala vlada Marjana Šarca decembra 2018, vlada Janeza Janše pa jo je zamenjala na svoji ustanovni seji marca 2020. "Glede na to, da naj bi kolegi iz našega sektorja za notranje preiskave spremljali vsako mojo besedo in ravnanje, zagotovo tudi na tem zaslišanju, predhodno poudarjam, da nimam nikakršnega namena obrekovati ali povzročati kakršne koli moralne škode sistemu," je dejala v uvodu.

Poudarila je, da je zadnjih 29 let skupaj s svojimi sodelavci, tudi temi, ki so zdaj premeščeni v Tacen, vložila maksimalne napore, vse svoje znanje in izkušnje, da bi bila slovenska policija moderen, odprt, transparenten, demokratičen sistem s posebnim poudarkom na socialnih veščinah in solidarnosti. V času, ko je vodila policijo, pa politika na potek predkazenskih postopkov ni vplivala.

Tatjano Bobnar žalosti, da je socialni dialog v policiji na takšni ravni, kot je. Kot je dejala, so v času njenega vodenja policije s sindikatoma dobro sodelovali. "Nista sindikata vodila policije, vodila sem jo jaz s svojimi sodelavci, sta pa imela pomembno vlogo pri izboljšanju materialnega položaja in statusa policistov," je poudarila.

Žalosti jo tudi, da pada zaupanje v policijo zaradi sprememb zakonodaje, ki jih sama označuje kot škodljive, pa tudi "kaznovanje ljudi na podlagi protiustavnih odlokov" in način, "da se poskuša ustrahovati ljudi s policijo". Glede ukrepanja na protestih 5. oktobra na podlagi nekaterih ugotovitev komisije, ki je ocenila uporabo prisilnih sredstev, Bobnar meni, da gre za situacijo, ki "nas mora skrbeti".

Kot je povedala, svoje razrešitve z mesta generalne direktorice policije ni nikoli problematizirala. S svojim naslednikom Antonom Travnerjem sta imela korektno primopredajo, sama se je preselila v drugo pisarno, junija pa ji je povedal, da na strani ministrstva za notranje zadeve ne želijo njene fizične prisotnosti na Litostrojski, zato se je morala umakniti na drugi del hodnika. "Zdaj so me seveda odstranili v Tacen. Sprašujem se, kaj sledi naprej, kje je potem naslednja destinacija," je dodala.

Ob tem je navedla, da je ob primopredaji Travnerja vprašala, kako da je sprejel delovno mesto direktorja, ta ji je odgovoril, da je "dobil na Gregorčičevi" dva pogoja, in sicer zamenjavo direktorja uprave kriminalistične policije in zamenjavo direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).

Nadaljevala je, da je bila kmalu za tem, septembra 2020, skupaj z nekdanjim direktorjem uprave kriminalistične policije Boštjanom Lindavom, nekdanjo vodjo službe za odnose z javnostjo Vesno Drole in dvema kriminalistoma z NPU-ja obveščena, da jo je takratni v. d. direktorja policije Andrej Jurič imenoval oziroma predlagal v delovno skupino za preprečevanje nezakonitih migracij, "brez kakršnega koli pojasnila, kaj bo ta delovna skupina pravzaprav počenjala".

Pri tem se ji je, kot je dejala, zdelo zanimivo, da ni bilo v tem predlogu nobenega strokovnjaka z uprave uniformirane policije, ki v bistvu pokriva nezakonite migracije. "Seveda smo to vsi razumeli kot kaznovanje, kot specialno in generalno prevencijo, kaj se zgodi s tistimi, ki so neposlušni," je povedala Bobnar. Pri tem je obžalovala, da so bili nekateri kriminalisti, po njenih besedah vrhunski na svojem področju, javno diskreditirani od politike in jih nihče v sistemu ni zaščitil.

Bobnar sicer meni, da sta se diskreditacija in šikaniranje nad njo očitno začela po nadzoru pooblaščene skupine komisije DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) na Generalni policijski upravi v februarju 2020, ko so zahtevali podatke oz. seznam kriminalistov, ki naj bi vpogledovali v osebne podatke politikov in določene zadeve, kjer se niso izvajali prikriti preiskovalni ukrepi. Zato jim teh podatkov tudi niso posredovali, je spomnila.

Preiskovalna komisija o policiji
Rudi Medved. Foto: MMC RTV SLO
Rudi Medved. Foto: MMC RTV SLO

Medved: Zaslišanja prič potrjujejo, da za kadrovanjem v slovenski policiji stoji vladajoča politika

Predsednik komisije DZ-ja, ki preiskuje sum politizacije policije, Rudi Medved (LMŠ) je po zaslišanju vodje policije Antona Olaja in nekdanje direktorice Tatjane Bobnar ocenil, da zaslišanja prič potrjujejo, da za kadrovanjem v policiji stoji politika. Vpliv na delovanje in razmišljanje vodstva policije bi bila po njegovem mnenju težko bolj evidentna.

Po Medvedovih besedah so današnja zaslišanja prič pred preiskovalno komisijo jasno pokazala, da "vodstvo slovenske policije poskuša na vsak način ustvariti vtis, kako so razmere znotraj celotnega sistema policije domala idealne". Olaj se je ob tem na zaslišanju skliceval na rezultate notranjega merjenja ozračja v slovenski policiji, je v izjavi za medije po seji parlamentarne komisije pojasnil Medved.

A kot je poudaril, sta predstavnika obeh policijskih sindikatov, ki skupaj združujeta skoraj 8000 zaposlenih v slovenski policiji, podala drugačno mnenje. Ko pa sta povedala, da je stanje v policiji apatično, da so razmere v sistemu najslabše od osamosvojitve Slovenije, pa jima je po Medvedovih besedah generalni direktor policije izrekel opomin oziroma opozorilo pred prekinitvijo delovnega razmerja.

Olaj je pred komisijo sicer zatrdil, da v času svojega mandata ni nikogar v policiji razrešil s položaja, kar po Medvedovem mnenju drži zgolj zato, ker ljudje prostovoljno odhajajo sami. Prepričan je, da to potrjujeta tudi odhoda nekdanjega generalnega direktorja Policijske uprave Ljubljana Boštjana Glaviča in nekdanjega vodje operativnega štaba Nermina Isića.

Zaslišanje je po njegovih besedah pokazalo tudi, da Olaj ne ve, kaj trenutno v policiji počnejo nekdanji vodje posameznih enot, "ki jih je politika strpala v famozni delovni skupini za migracije in za zaostanke". Generalni direktor policije je članom komisije namreč dejal, da so omenjeni posamezniki navdušeni, ker na teh delovnih mestih vidijo nove izzive, nove možnosti za karierno rast in priložnost, da vzgajajo mlade policijske kadre. Resnica je, kot je pojasnil Medved, drugačna, kar je na današnjem zaslišanju potrdila tudi Tatjana Bobnar. Nihče, razen deloma nekdanjega vodje Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča, namreč ne predava na policijski akademiji.

Da generalni direktor policije kljub svojemu zatrjevanju pri delu ni avtonomen, pa po njegovih besedah kaže tudi primer protesta na Trgu republike, na katerem so protestniki zažigali kartonaste stole. Takrat naj bi Olaj po Medvedovih besedah prek sporočila pri nekdanjem direktorju PU-ja Ljubljana preverjal, zakaj niso uporabili vodnega topa, čeprav naj bi sam dobro vedel, v katerih skrajnih primerih policija lahko uporabi vodni top, uporabo pa mora odobriti tudi generalni direktor policije. "In seveda je popolnoma jasno, da je takšno vprašanje dobil od nekoga iz politike in ga je posredoval naprej," je prepričan Medved.

Tudi siceršnje delo policije na protestih po Medvedovem mnenju kaže na to, da vodstvo slovenske policije ravna v skladu s "slovensko vladajočo politiko pod vodstvom stranke SDS".

Današnje pričanje Tatjane Bobnar pa je po Medvedovih besedah na laž postavilo tudi nekdanjega generalnega direktorja policije Antona Travnerja. Ta je po navedbah Bobnar njej sami povedal, da bo lahko zasedal mesto generalnega direktorja policije, če takoj zamenja nekdanjega vodjo Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča in nekdanjega vodjo kriminalistične policije Boštjana Lindava, kar je Travner na zaslišanju pred komisijo sicer zanikal.

6. redna seja Preiskovalne komisije o sumu političnega vmešavanja v delo policije in v izid predkazenskih in drugih postopkov