Foto: BoBo
Foto: BoBo

Slovenski predsednik vlade Janez Janša je povedal, da je Slovenija tradicionalno, odkar je znotraj EU-ja, velikokrat sodelovala z višegrajsko četverico in da so velikokrat usklajevali prioritete. Poudaril je: "Veseli me, da lahko to počnemo, ko ima Slovenija dodatno odgovornost v smislu vodenja Sveta EU-ja, ko je pred nami in EU-jem veliko izzivov, za katere moramo pravočasno poiskati odgovore."

Zahvalil se je tudi višegrajski četverici za pomoč med epidemijo, ko se Unija še ni odzvala nanjo. V okviru srednje Evrope se je takrat izkazala velika solidarnost, je poudaril.

Janša je še dodal, da ima vseh pet držav nadpovprečne napovedi gospodarske rasti. Unija bo močna takrat, ko bodo države članice ekonomsko močne. Ni mogoče imeti močnega EU-ja s šibkimi državami članicami. V tem trenutku je eden od ključnih dejavnikov moči hitro okrevanje.

Tudi madžarski premier Viktor Orban je poudaril, da si je peterica držav zgledno pomagala druga drugi.

"Pred nami je pomembnih šest mesecev. EU se mora spopasti z zelo resnimi vprašanji, vprašanjem migracij. Kmalu bomo dobili zeleni sveženj Evropske komisije za okrevanje gospodarstva in širitev. Imamo srečo, da Slovenija predseduje Svetu EU-ja. Imamo srečo, da je Janez Janša predsednik vlade, glede na to, da spada med protikomunistično skupino, zato ima zgodovinski horizont pri presojanju evropskih vprašanj. Pričakujemo, da bo Slovenija odlična predsednica Sveta EU-ja," je naštel.

Janša se je med drugim zahvalil višegrajski četverici za pomoč med epidemijo. Foto: BoBo
Janša se je med drugim zahvalil višegrajski četverici za pomoč med epidemijo. Foto: BoBo

Janša: Treba se je držati dogovorov

Janša je glede razprave o spornem madžarskem zakonu glede skupnosti LGBTI v Evropskem parlamentu dejal, da imamo veliko dokumentov, v katerih smo se uskladili in odgovarjajo na te izzive, pa jih včasih pozabljamo. Ob tem je omenil listino o temeljnih evropskih pravicah in citiral 14. člen, ki govori o svobodi izobraževanja.

"Če pogledamo listino o temeljnih pravicah, vidimo, kaj so evropske in kaj so nacionalne pristojnosti. Slovenci smo zapustili neko državo, ker so se te stvari začele mešati. Ne želimo, da se v EU-ju ta napaka pojavlja, saj imamo izkušnje, kam to vodi. Treba se je držati dogovorjenih vrednostnih okvirov in dokumentov, ki smo jih podpisali," je pojasnil slovenski premier.

Orban je ob tem poudaril, da smo v novem evropskem položaju. "Ko smo se pridružili EU-ju, so bile stare in nove članice EU-ja. Te kategorije so danes drugačne. Vidim, da so evropske države, kjer je nacionalni dolg visok, in so migranti, ki destabilizirajo varnost, in počasna gospodarska rast. Na drugi strani so države, ki imajo javni dolg pod nadzorom in hitro rastejo ter so zaščitile svoje države pred migracijo. Države srednje Evrope so prav te države. Slovenski premier Janez Janša ima veliko in težko nalogo, da ta dva dela Evrope združi, kar je naloga predsedovanja Svetu EU-ja," je opisal Orban.

Janez Janša je gostil predsednike vlad Višegrajske skupine. Foto: BoBo
Janez Janša je gostil predsednike vlad Višegrajske skupine. Foto: BoBo

Pandemija, širitev EU-ja …

Slovaški premier Eduard Heger je posebej poudaril pomen cepljenja v boju proti četrtemu valu pandemije covida-19. Heger je še opozoril, da digitalizacija pomeni hkrati veliko priložnost, a tudi prinaša velika tveganja, zato Slovaška pozdravlja sodelovanje na tem področju znotraj višegrajske četverice in Slovenije. Poudaril je tudi izboljšanje kibernetske varnosti in boj proti dezinformacijam ter se zavzel za večjo dinamiko pri širitvi EU-ja.

Češki premier Andrej Babiš je opozoril na pomen širitve EU-ja in tudi schengenskega prostora ter se zavzel za čim hitrejši vstop Hrvaške, Romunije in Bolgarije, ki že izpolnjujejo pogoje, in tudi Srbije v schengensko območje. Glede pandemije covida-19 je Babiš napovedal, da "nas čaka vroče poletje" zaradi zdajšnje velike rasti novih okužb z novim koronavirusom. "Naša glavna naloga je, prepričati vse, da bi se cepili," je dejal češki premier. Babiš je tudi opozoril pred nevarnostjo novega migracijskega vala iz Afganistana po umiku tujih enot iz dežele pod Hindukušem ter na razmere v Maliju, kjer bi bilo treba po njegovi oceni okrepiti vojaško prisotnost.

Poljski premier Tadeusz Morawiecki je izrazil nasprotovanje centralizaciji EU-ja in podprl idejo Evrope, ki jo sestavljajo močne nacionalne države, ki sodelujejo med seboj. "Naš prostor je v evropskem trgu, v evropski politiki, nočemo biti v kotu, hočemo igrati enakovredno vlogo, da bi Evropa postala strateško močnejša," je še dejal Morawiecki in dodal, da v EU-ju ni prostora za boljše in slabše članice. "Vsi smo enakovredni," je poudaril.

Janša gostil premierje Višegrajske skupine

Na novinarski konferenci so mediji vseh petih držav lahko zastavili zgolj po eno vprašanje na državo in še to samo predsedniku vlade iz lastne države. Slovaški novinar tudi ni dobil neposrednega odgovora glede stališča Višegrajske skupine o madžarskem zakonu proti pedofiliji, ki med drugim ureja informiranje o homoseksualnosti v madžarskih šolah.
Premier Janša je sicer posredno v odgovoru med drugim navedel tretji odstavek 14. člena listine EU-ja o temeljnih pravicah, ki pravi, da se "svoboda ustanavljanja izobraževalnih zavodov ob spoštovanju demokratičnih načel in pravica staršev, da svojim otrokom zagotovijo vzgojo in izobraževanje v skladu s svojimi verskimi, svetovnonazorskimi in pedagoškimi prepričanji, spoštujeta v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo njuno uresničevanje".

Zaradi madžarskega zakona je premierje Višegrajske skupine pred Narodno galerijo, kjer je bila novinarska konferenca, pričakala mavrična zastava, izobešena na ograji nasproti galerije.

Srečanje s premierji Višegrajske skupine

Kot je za Radio Slovenija poročal novinar Luka Robida, nosi srečanje v Ljubljani sicer tudi močan simbolni naboj – slovenska vlada je absolutno prednost odstopila pogovorom na najvišji politični ravni z državami, s katerimi resda spada v skupen geografski in kulturni prostor. A prav tako skupaj z njimi predlaga vitkejše evropske institucije in večjo moč držav članic, kar se razume kot suverenizem in odmik od jedra Unije, ki že sedem desetletij trud vlaga v nadnacionalno sodelovanje.

Ne bo nepomembno, kakšno sporočilo bodo iz Ljubljane poslali voditelji, ki na evropski politični sceni znajo vzbuditi skrb. Foto: EPA
Ne bo nepomembno, kakšno sporočilo bodo iz Ljubljane poslali voditelji, ki na evropski politični sceni znajo vzbuditi skrb. Foto: EPA

Zunanji minister Anže Logar je v sredo v Evropskem parlamentu v imenu Sveta EU-ju potrdil, da je zaslišanje v zastalem procesu po 7. členu v primeru Poljske in Madžarske zaradi kršitev temeljnih evropskih vrednot na dnevnem redu slovenskega predsedstva.

Še posebej pereča tema je trenutno madžarski zakon, ki v izobraževalnem procesu prepoveduje širjenje vsebin, katerih namen bi bil krepitev ozaveščenosti glede skupnosti LGBTIQ in s katerimi bi spodbujali homoseksualnost in spremembo spola. A napredka na ravni držav članic Unije oziroma ukrepanja zoper omenjeni članici ni pričakovati, tudi če sklepamo po stališčih slovenske vlade, da naj o tem odloča sodna instanca.

Skupnost LGBTI vlado poziva, naj se "postavi na pravo stran"

Predstavniki skupnosti LGBTI so obisk premierjev višegrajskih držav pospremili z izjavo, v kateri vlado pozivajo, da se pridruži skupini držav EU-ja, ki so obsodile sovražne poteze Madžarske in Poljske do oseb LGBTI, še posebej nov zakon na Madžarskem, ter med predsedovanjem Svetu EU-ja zaščiti enakost in življenja teh ljudi doma in v Uniji. Kot je za STA pojasnila Lana Gobec iz Legebitre, želijo s svojo izjavo pozvati slovensko vlado, ki v nasprotju s številnimi drugimi evropskimi državami ob teh potezah "ostaja tiho", da se končno "odzove, obsodi ta dejanja in se postavi na pravo stran".

Kot opozarjajo v društvih Legebitra, Parada ponosa in DIH – Enakopravni pod mavrico, zavodu Koroška Pride ter Mladinskem kulturnem centru Maribor, državi Višegrajske skupine Madžarska in Poljska nasprotujeta enakosti lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interspolnih (LGBTI) oseb ter ogrožata njihova življenja.

"Madžarska aktivno gradi sovraštvo proti ljudem LGBTI že leta," ugotavljajo podpisniki izjave. Diskriminatorni zakon, ki je začel veljati v četrtek, "ljudi LGBTI potiska nazaj za domače zidove, proti njim razpihuje sovraštvo ter jih izpostavlja dodatni diskriminaciji in nasilju", so zapisali v izjavi, ki so jo posredovali medijem ter jo javno prebrali pred ljubljansko Moderno galerijo.

"V razvitem, demokratičnem svetu to, da si, kdor si, in to, da ljubiš, kogar koli pač ljubiš, ne glede na spol, ni nobena ideologija, ampak osnovna pravica, ovekovečena tako v ustavah demokratičnih držav kot tudi temeljnih listinah Evropske unije in Združenih narodov," so poudarili.

Janša gostil predsednike vlad Višegrajske skupine