Borut Pahor je bil slavnostni govornik na osrednji proslavi ob dnevu državnosti. Foto: BoBo

"Ustanovitev samostojne in neodvisne države, Republike Slovenije, pred 28 leti je najveličastnejši mejnik v naši narodovi zgodovini. Končno imamo svojo državo. Je branik in gradnik boljše, pravičnejše in varne družbe, ki odraža in razvija naš narodni značaj. S samostojno državo in prek nje se enakopravno umeščamo v čudovito združeno Evropo. Skupaj ustvarjamo prihodnost miru in blaginje," je v uvodu povedal predsednik republike Borut Pahor. "Mi smo dejavnik. Zato, ker imamo svojo državo, smo dejavnik, navznoter in navzven," je dodal.

28 let, posebna oddaja ob dnevu državnosti

V nadaljevanju svojega govora je pojasnil, da je slovenski narod dolga stoletja postopoma ustvarjal pogoje za to. "Konstituiral se je ozemeljsko, politično, kulturno, duhovno in vojaško. Šli smo skozi zgodovinske preizkušnje, ki so nas oblikovale. Tuji gospodarji nam niso prizanašali, a najbolj nas je bolelo, da smo prizadeli drug drugega. Čez vse to smo šli. Dozoreli smo. Naši politični in narodni voditelji v vsesplošnih spremembah pred padcem Berlinskega zidu in po njem niso spregledali za trenutek odprtega okna zgodovinske priložnosti," je dejal.

V svojem govoru je tudi navedel, da je pred 30 leti na Kongresnem trgu Tone Pavček "na veličastnem ljudskem zborovanju, na razburljivem vrhuncu slovenske politične pomladi, prebral Majniško deklaracijo, ki je napovedala vse, kar je nato slovenski narod mirno, potrpežljivo, pogumno in odločno dosegel v korist svojih najbolj temeljnih in življenjskih stremljenj, da je v naš novi dom zasijala svoboda kot nikoli prej."

"Nekako je del naše narodne noše, da ne praznujemo svojih praznikov, tudi državnosti ne, preveč vihravo in razposajeno. Morda je tudi prav tako. V tem je morda neka ljudska modrost, da politike, oblasti in države ne gre preveč slaviti, da se ne bi prevzela. Vendar je pametno do neke mere ločiti med politiko in oblastjo na eni strani ter državo kot institucijo na drugi. Politiki in oblasti se menjajo, država pa ostaja in mora ostati. Prav to, kako bomo skrbeli zanjo in kako jo bomo razvili, pa je morda odločilno za našo nadaljnjo varnost in razvoj. Hočem reči, da je država, zlasti za tako majhen narod, kot je naš, vrednost sama po sebi."
Slavnostni govornik ob dnevu državnosti Borut Pahor

"Dejstvo, da imamo samostojno državo, nam omogoča, da se suvereno odzivamo na vse spremembe v globalnem svetu. Dovolim si oceniti, da smo se glede tega v zadnjih skoraj 30 letih precej dobro znašli in ukrepali. Kot suveren dejavnik pripadamo zahodnemu svetu, v katerem se lahko hitreje vsestransko razvijamo, smo varni in po lastni presoji negujemo in krepimo naš narodni in državni značaj in istovetnost. Ne vemo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Vemo pa, da bomo v morebitnih novih prelomnih časih primerno ukrepali laže in učinkovito prav zato, ker smo suvereni in imamo svojo lastno državo," je še zbrane nagovoril Borut Pahor.

Vloga znanosti v družbi

Slavnostnemu govoru predsednika republike Boruta Pahorja je sledil umetniški program z naslovom Sapere Aude - Drznimo si vedeti, ki ga je skupaj s sodelavci pripravil režiser in scenograf Matej Filipčič. V središču letošnjega programa je bilo vprašanje statusa in pomena znanosti ter njene vloge v sodobni slovenski družbi.

Proslava ob dnevu državnosti

Slavnostna seja DZ-ja

Slovenski narod si je skozi zgodovino vedno moral utirati pot za svoj obstanek, nemalokrat se je znašel v podrejenem položaju, a se mu je uspelo upreti, preživeti in se ohraniti, je na slavnostni seji DZ-ja pred dnevom državnosti dejal podpredsednik DZ-ja Branko Simonovič. Spomnil je "na veličino in hrabrost dejanj", ki so vodila v samostojno državo.

Foto: BoBo Današnje slavnostne seje se je, kot je bilo videti, sicer udeležila komaj okoli tretjina poslancev, navzoči pa so bili tudi predsedniki DZ-ja, države, vlade in DS-ja, Dejan Židan, Borut Pahor, Marjan Šarec in Alojz Kovšca, predstavniki vlade, sodstva in diplomacije ter nekateri evropski poslanci.

Podpredsednik DZ-ja je v današnjem slavnostnem govoru izrazil "poklon narodu, ki se je v tistih zahtevnih časih povezal in poenotil". "Ta poklon gre vsem Slovenkam in Slovencem doma in v tujini, vsem državljankam in državljanom. In ta poklon gre tudi vsem prijateljem Slovenije po vsem svetu, ki so jo na tej poti podpirali in bodrili," je povedal na slavnostni seji DZ-ja.

Z današnjega gledišča marsikatero izmed takratnih odločitev po njegovih besedah presojamo drugače. Kot je poudaril, pa na složnost izpred treh desetletij še vedno gledamo enako. "Sanjali smo o odprti družbi, gospodarskem razcvetu, politični stabilnosti, kamor so nas vodile misli o boljši prihodnosti za nas in naše zanamce," je dejal.

Verjeli smo vase, v mednarodno skupnost in hrepeneli po narodni enotnosti v mladi, upanja polni državi. Smele odločitve so se odrazile v našem razvoju in tudi mednarodna skupnost je v nas po besedah Simonoviča prepoznala kredibilnega partnerja. Letos smo zaznamovali 15-letnico našega članstva v Evropski uniji in zvezi Nato in leta 2021 bomo že drugič predsedovali Svetu Evropske unije.

Kot je poudaril podpredsednik DZ-ja, pa danes stojimo na novem razpotju, pred novimi izzivi. EU po volitvah prešteva glasove in vrednoti interese, svet pa se tudi z razvojem digitalnih tehnologij, vplivom podnebnih sprememb, bitk za naravne vire, migracij in drugih vzrokov vse hitreje spreminja. S tem se spreminjajo tudi dolgoletni vzorci sodelovanja, oblikujejo se nova zavezništva, iščejo se novi pristopi, nove povezave, nove, še drznejše, tudi predrzne rešitve, je navedel.

Vse te spremembe in smernice razvoja vplivajo tudi na nas in na naša življenja. Zato so še kako pomembni čuječnost, vsakodnevna in še tako majhna prizadevanja za dobro družbe. "Pomembna so negovanje naših medsebojnih odnosov, spoštovanje etičnih norm, spoštovanje in sprejemanje različnosti, tudi drugačnih mnenj," je še poudaril in se zavzel za krepitev medsebojnega spoštovanja in ob nekaterih ozemeljskih težnjah sicer prijateljskih držav tudi za svobodo, demokracijo, za človekove pravice, za mir in blaginjo vseh, prav tako pa tudi za slovenski jezik in kulturo.

Praznovanje Dneva državnosti na Kongresnem trgu