Sprejem svojcev padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo v Vili Podrožnik. Foto: Bor Slana/STA
Sprejem svojcev padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo v Vili Podrožnik. Foto: Bor Slana/STA

Na sprejemu, ki sta se ga udeležila tudi predsednik vlade Janez Janša in obrambni minister Matej Tonin, je Pahor dejal, da sta upor in priprave nanj združila Slovence, ob tem pa ocenil, da bi brez enotnega upora naša samostojnost doživljala bistveno tršo in bolj negotovo pot.

Ključni dejavnik upora je bil sicer po njegovih besedah "naš človek, teritorialec, policist, rezervist, ki je svoje delo, svojo eksistenco in svoje bližnje v trenutku odločitve zamenjal za uniformo in vzel v roke orožje, na nek način pa tudi usodo naše države".

Pahor je zbranim dejal, da so največjo žrtev za domovino dali njihovi možje, sinovi, očetje, zato se mu zdi prav, da predstavniki države ob dveh ključnih osamosvojitvenih praznikih na takšnih sprejemih obudijo spomin na njihova dejanja: "Vsi padli morajo ostati v naših srcih in tudi v zavedanju, da smo skoraj 30 let življenja v miru dolžni tistim, ki so za obrambo miru plačali najvišjo ceno," je dejal.

Naslednje leto, ko bomo praznovali 30-letnico samostojne slovenske države, ima vlada po besedah Pahorja morda tudi priložnost, "čeprav ni prva, ki je k temu pozvana", da pregleda in pripravi morebitne spremembe zakonodaje, ki bi skušale urediti težave, s katerimi se soočajo svojci žrtev in ranjeni v osamosvojitveni vojni. "Na ta način bi se država skušala primerno prikloniti našim in vašim žrtvam," je dejal Pahor.

Položili venec k spomeniku padlim

Maša za domovino: Zahvala predstavnikom oblasti za potrpežljivost pri prenašanju vsakodnevnih žalitev

V ljubljanski stolnici, kjer je potekala maša za domovino, se je koprski škof Jurij Bizjak v pridigi vsem zbranim predstavnikom države zahvalil za uspešno vodenje države, posebej v času epidemije koronavirusa. Maše za domovino so se udeležili najvišji predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Janez Janša in predsednik DZ-ja Igor Zorčič.

Bizjak je med drugim opozoril, da nihče ne sme biti izpostavljen medijskem linču, dokler ne dobi možnosti obrambe. Opozoril je na zapis v Mojzesovi knjigi Stare zaveze, naj človek ne bo maščevalen in zamerljiv do sonarodnjakov. "Ko pa poslušamo ali beremo naša poročila in naše razprave, ni težko ugotoviti, koliko sovražnosti in napadalnosti, gneva in gnusa, žolča in strupa, zamerljivosti in maščevalnosti nosimo v svojih srcih, jih izlivamo na vse strani in v njih utapljamo drug drugega," je dejal.

Brez navajanja konkretnega primera je škof opozoril na rimsko navado, da mora imeti obtoženec možnost, da se sooči s tožitelji in da se brani pred obtožbo. "Smatram torej, da tudi v sodobni razsvetljeni in napredni družbi ne bi smeli imeti navade, da bi kakega človeka izročali medijskemu linču, preden se obtoženec sooči s tožiteljem in dobi priložnost, da se brani pred obtožbo. In če se obtožba izkaže za zlohotno in krivično, pade višina kazni, ki bi sicer zadela obtoženca, na ramena tožitelja," je dejal.

"Zato bi kot državljan vsem navzočim in vsem odsotnim predstavnikom oblasti rad izrazil svojo iskreno spoštovanje in občudovanje in zahvalo za vašo ponižnost in potrpežljivost, s katero prenašate vsakodnevne žalitve in sramotitve, podtikanja in sumničenja, zlobne domneve in ugibanja, laži in klevete, ki se dan za dnem zgrinjajo nad vas in proti vam in brezobzirno rušijo vaš ugled in vaše dobro ime, do katerega ima pravico vsak človek, koliko bolj pa vsi odlični izvoljenci in predstavniki ljudstva," je še dejal.

Kovšca: Naj nam ne bo nerodno negovati ljubezni do domovine

Dnevu državnosti so se poklonili tudi v državnem svetu. Njegov predsednik Alojz Kovšca je v govoru na slavnostni seji med drugim pozval k ohranjanju vrednot slovenske osamosvojitve. "Naj nam ne bo nerodno negovati ljubezni do domovine," je dejal.
V zadnjih 29 letih so Slovenci po besedah Kovšce doživeli veliko lepega in naprednega, pa tudi hudega in kritičnega. Danes nas je več in živimo dlje, kot smo ob začetku samostojne poti, je poudaril. Tudi življenjski standard je bistveno višji in s tem precej večja kupna moč in splošna blaginja, slovensko gospodarstvo pa v vseh teh desetletjih okreva in raste s polno močjo.

Hkrati je dodal, da moramo ne glede na spodbudno statistiko usodo svoje države vzeti v svoje roke. "Prihaja nov čas za nove generacije državljank in državljanov, ki imajo nov, svež pogled na svet in svojo državo. Naloga te izobražene in prodorne nove generacije je, da s pridom izkoristi to popotnico v korist osebnega, a opozarjam, hkrati družbenega razvoja," je bil jasen Kovšca.

Predsednik DS-ja je Slovence označil za svobodomiseln narod. "Toliko kot nas je, toliko je različnih misli in pogledov na prihodnost." A da bi "stali in obstali", je po njegovih besedah treba narediti korak nazaj, v čase narodne enotnosti in prebujenja. Jih ponotranjiti z vsem srcem in modrostjo. "Živimo namreč v Evropi brez meja, v svetu številnih priložnosti za boljši in lepši jutri, hkrati pa postajamo vse večji talilni lonec narodov in kultur. In v tem loncu si kot mlad narod nastavljamo lastno past," je dejal.

Janša: "Brez Slovenske vojske dneva državnosti ne bi praznovali"

Hojs: "Za državo smo odgovorni vsi"

Ob prihajajočem dnevu državnosti in dnevu slovenske policije, ki bo 27. junija, je notranji minister Aleš Hojs v poslanici dejal, da je čas praznikov namenjen tudi opominu, da to, kar imamo, ni nekaj samoumevnega. Omenil je boj z epidemijo covida-19 in vstopanje v svetovno recesijo, pri čemer se mu zdi, da se Slovenci ponovno zavedamo, da nam ni bilo in nam ne bo nič podarjeno.

Ob prazniku rojstva države lahko po njegovem mnenju kljub mnogim današnjim težavam in krivicam v naši družbi rečemo, da smo se odločili prav. "Imamo ne samo čudovito deželo, imamo državo. Država je danes del Evropske unije, ki je zaradi svoje razvitosti, tehnološkega napredka, visokega standarda, pa tudi zaradi človekovih pravic, svobode posameznika in stopnje demokracije vzor in želja mnogih," je prepričan Hojs, ki je v poslanici poudaril, da smo za to državo odgovorni vsi – "tisti, ki imamo vzvode oblasti, bolj, pa tudi vsi drugi nosijo svoj del odgovornosti".

Lipič: Veterani smo stali z orožjem v roki

Po besedah predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislava Lipiča, ki bo nocoj govornik na proslavi v Trzinu, želijo državni praznik proslaviti dostojno, ne glede na izločitev praporščakov z državne proslave. Veterani so tisti, ki so z orožjem v roki sodelovali v osamosvojitveni vojni in bili pripravljeni dati tudi življenje, je poudaril.

Kot je pojasnil, je odločitev organizacijskega odbora za državne proslave, da praporščaki na njej ne morejo sodelovati zaradi novega koronavirusa, zanj samo izgovor. O tem, kaj je pravi razlog, ne želi ugibati in se ne želi spuščati v nobene razprave o tem ne z organizatorjem državne proslave ne s komerkoli drugim.

Praporščaki iz različnih organizacij so se odločili, da se bodo udeležili proslave v Trzinu, ki je organizirana z namenom obeležitve dneva državnosti in v spomin na trzinsko bitko oziroma tamkajšnji spopad z jugoslovansko armado.

"Ta največji državni praznik želimo proslaviti dostojno, ne oziraje se na to, kar so naredili z izločitvijo naših praporščakov, ne samo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ampak tudi vseh ostalih veteranskih in domoljubnih društev," je pojasnil. Po njegovih besedah se veterani sicer pogosto srečujejo, vendar je dan državnosti samo en v letu in nanj se pripravljajo temeljito, zato želijo z udeležbo v Trzinu nadomestiti to, kar bi se moralo dogajati v Ljubljani. Na slovesnosti v Trzinu bodo prisotni tudi praporščaki s praporji pokrajinskih odborov iz vse Slovenije.

"Ne poznam nobene države v Evropi z razvito demokracijo, ki bi se odrekla svojim veteranom, tistim, ki so bili takrat pripravljeni dati tudi življenje. To je nespodobno sporočilo. In potem se čudimo, zakaj mladi nočejo v vrste Slovenske vojske, po moji oceni še vedno zelo ugledne institucije naše države," je dodal.

Svetina poudaril pomen spoštovanja človekovih pravic

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je pred dnevom državnosti spomnil, da mineva natanko 29 let od razglasitve samostojne Slovenije, ko je slovenska skupščina sprejela temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti. Kot je poudaril, je že v temeljni ustavni listini jasno zapisano, da Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na njenem ozemlju, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z ustavo in veljavnimi mednarodnimi pogodbami.

Prizadevanje za dosledno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi za solidarnost, strpnost in spoštovanje raznolikosti, je še toliko bolj aktualno letos, ko smo se soočali s pandemijo covida-19 in smo še vedno soočeni s to nevarnostjo, je zapisal varuh.