Ko sva se nazadnje pogovarjala decembra, se pravi pred nekaj meseci, so bile teme spremembe volilnega sistema, vizija takrat še Šarčeve vlade. Le nekaj mesecev je minilo, pa take spremembe. Kako enormne po svetu so po vašem mnenju?

Spremembe bodo velikanske. Na koncu bomo sicer zmagali, a sedaj smo še zelo na začetku.

Zdi se, da smo državljani zelo odgovorno sprejeli naložene ukrepe. Vaša ocena?

Izkoriščam vnovič priložnost, da izrazim velikansko občudovanje do ljudi, ki so bili v tako kratkem času pripravljeni sprejeti tako velike spremembe glede njihovega življenjskega stila. Vedeli so, da gre za njihovo zdravje, toda varovali so tudi zdravje drugih. Pokazali smo sijajno solidarnost in gre za duh časa, ki so mu dali močan pečat.

Če greva k aktualni zadnji aferi, tako rekoč sumom vojnega dobičkarstva pri zaščitni opremi. Vem, da boste rekli, organi pregona naj naredijo svoje. In seveda tako tudi bo.

Naj najprej rečem, da mi je čisto človeško žal, da se je to zgodilo, ker je to vrglo neko senco na sicer odlično ravnanje vlade in državnega zbora v teh, recimo temu posebnih razmerah. Tako vlada kot državni zbor, vsak na svoj način, sta se sijajno izkazala. To je bil dober obraz slovenske politike, dokler se ni prikradla ta senca dvomov, da bi se kdo utegnil ali osebno okoriščati ali ravnati v nasprotju z nekaterimi temeljnimi zakonskimi in drugimi predpisi. Počakajmo torej na preiskavo, ki jo bo naredila najprej vlada. Zanašam se tudi na nepristransko preiskavo tako ustanov politične kot tudi pravne države.

Ste morda govorili s predsednikom vlade?

Po oddaji Tarča se o tem nisva pogovarjala, imela pa sva dolg pogovor dan pred tem.

Ocenili ste, da vlada v tej epidemiji, v spopadu z novim koronavirusom, deluje dobro. Torej, se vam zdijo ukrepi sorazmerni s stanjem, s številkami.

Priročnika za ravnanje v tej krizi ni imel nihče in skorajda ni nikogar, vključujoč Singapur ali Južno Korejo, ki veljajo za zgleden primer, za katere bi lahko rekli, da niso naredili nobene napake. Priročnika za ravnanje v teh razmerah ni bilo. Treba je bilo upoštevati celo vrsto okoliščin in v teh okoliščinah, se mi zdi, da je slovenska vlada izbrala dobro strategijo, učinkovito. Slovenija je tudi sedaj, po mesecu in pol trajanja te krize, v vrhu držav po učinkovitosti spopadanja s širjenjem novega koronavirusa. Rad bi nekaj opozoril. Danes se ustvarja vtis, kot da smo praktično na izteku te zdravstvene krize. To ni res. Najprej – ni zdravila, ni cepiva, pa tudi prekuženosti ni. To pravim zato, ker se tudi v politiki začenja vračati občutek, da se pravzaprav znova spoprijemamo s čisto običajnimi političnimi razmerami, kjer vlada dela svoj posel, opozicija pa čisto svoj posel in tukaj mora vladati neka napetost. Še vedno menim, da mora vladati ob tej napetosti in spoštovanju vseh demokratičnih procedur neko sodelovanje. Vlada in državni zbor potrebujeta drug drugega, mora vladati v politiki neko tovarištvo, če ta beseda ni preveč.

Bitka z epidemijo. Vas je kdaj zaskrbelo, da se utegnejo nižati demokratični standardi, malo bolj policijska država ali pa pot proti policijski državi. Vas je to zaskrbelo?

Ne morem reči, da nikoli ne. Kot se spomni javnost, sem že na inavguraciji kandidata za mandatarja Janeza Janše omenjal – pravzaprav celoten svoj uvod – potrebo po tem, da se ne glede na razmere, takrat še nismo vedeli, da bodo tako zaostrene, ohranjajo demokratični standardi, od svobode tiska do svobode govora, do vloge parlamenta, opozicije, vlade, institucij pravne države. Mislim, da je Slovenija glede tega kar dobro opravila svojo nalogo. V enem trenutku je nastal velik problem, ki smo ga, ne da bi javnost pravzaprav to dobro opazila, imenitno rešili. Nismo šli po krajši poti do razglasitve zakona o ukrepih za gospodarsko in socialno obnovo po širjenju novega koronavirusa, ampak smo ubrali striktno legalno pot. To je bila takrat zelo težka situacija. Dobro smo jo premislili in primerno ukrepali.

Tudi ustavni pravniki so svoje prispevali z opozorili. Omenili ste nadzor medijev. Seveda, to je naša vloga. V depeši slovenske vlade smo bili predstavljeni z zelo slabimi nameni, s komunističnimi tako rekoč. Vaš pogled?

Dejal sem takoj, da se mi je zdelo to najprej predvsem nepotrebno, da je bil spodrsljaj. Spodrsljaj v tem smislu, da je Urad vlade za komuniciranje v imenu vlade na portalu Sveta Evrope objavil, kot odgovor na eno izmed pisem, odgovor, ki ga je mogoče razumeti, kot pristranskega v strogem političnem jeziku. To ni bilo potrebno in ni bilo koristno, zato ker sem ves čas kot predsednik republike tudi danes vztrajal pri tem, da osredotočimo, fokusiramo našo pozornost na reševanje zdravstvene krize. Prihaja socialna in gospodarska kriza, prihaja tudi politična negotovost. Dajmo se držati tistih tem, ki tako in tako sprožajo različne odzive. Rekel sem tudi, da je državni zbor odlično opravil svoje delo. Opozicija je znala izbrati med ukrepi, ki jih je predlagala vlada v prvem protikoronskem svežnju. Med tistimi, ki so pomembni, in tistimi, ki niso nujno pomembni – in tiste je izločila. Vsi so dobro opravili svoje delo, ker smo bili osredotočeni. Take stvari, kot je taka depeša, to osredotočenost nekoliko zmanjšujejo. V tem smislu menim, da je bil to spodrsljaj.

Vojska že pomaga policiji na meji. Zakaj na neki način navijate za to, da bi dobila vojska tudi policijska pooblastila?

Iz dveh razlogov. Najprej menim, da moramo v teh razmerah, ki – kot rečeno – še zdaleč niso za nami, ta kriza se bo stopnjevala, dobro, pravilno, modro, preudarno razmeščati narodne resurse, ker je policija bolj potrebna v notranjosti, ker je del policije tudi doma, zato da je zaščiten pred širjenjem virusa in mora drugi del toliko bolj opravljati svoje naloge, sem predlagal, da gre vojska in opravlja policijsko delo z njihovimi pooblastili. Drugič, danes nimamo večjega števila prehodov ilegalnih migracij. Toda zdaj, ko bodo popuščali ukrepi strogega omejevanja gibanja, se bo število ilegalnih migracij povečalo. Hočem reči, da moramo dovolj hitro, preudarno razmeščati naše narodne resurse in ne pustiti, da bi se krize zgostile.

Se vam zdi, da je v kontekstu te teme, da ste se enako angažirali tudi pri tematiki razmer v domovih za ostarele? Vemo, da so tam žarišča okužb. Pričakovalo se je, da boste tudi na to temo kaj rekli, morda tudi kaj svetovali, če ste recimo pri vojski.

Pravzaprav je to verjetno eno mojih med ljudmi najbolj znanih ravnanj. Bil sem prvi, ki je obiskal domove za starejše občane ...

Ampak to so bili obiski?

Obiski, v katerih so bila sporočila in potem tudi moja opozorila pristojnim na vladi, vključno s pristojnimi ministri. Jaz sem bil med prvimi, ki so jim, ki so mu direktorji in pristojno zdravstveno osebje zaupali, da se zgoščajo težave pri odhodu bolnih stanovalcev v domovih za starejše občane, v bolnišnice. Na to sem dovolj zgodaj opozoril. Da so domovi za starejše občane v javnosti zelo stigmatizirani kot žarišča okužb. Tudi na to sem opozoril in da pričakujejo neko elementarno pozornost in da so je veseli. Ko sem dobil pismo predsednice Srebrne niti in ko sem vprašal direktorja zavoda, ali menijo, da je to, kar počnem narobe ali prav, so vsi v en dah rekli, da sem ravnal prav in – prosim, predsednik, nadaljujte.

Govorite o kritikah na račun vaših obiskov?

Mislim, da sem ravnal prav. Ne samo, da sem obiskoval domove za starejše občane. Naj vam povem, od prvega do zadnjega obiska sem obiskoval tiste, ki so bili nekako na margini, recimo družbenega zanimanja, ali pa, kako bi rekel, ene čisto človeške solidarnosti. Obiskoval sem domove z ljudmi s posebnimi potrebami in na njih se pravzaprav dolgo nihče ni spomnil in druge. S tem mislim nadaljevati in mislim, da je to moje delo. Če ne bomo dovolj solidarni s tistimi, ki jih je kriza najbolj prizadela, potem ne vem, s kom izražamo eno solidarnost. Ne nazadnje, poglejte, tudi javnost je pozdravila kot plemenito, če je domove za starejše obiskal kakšen glasbeni ansambel, češ da je s tem popestril starejšim njihov dan. Zmotilo pa jih je, če sem jih jaz nagovoril. Zelo so bili zadovoljni, da je predsednik prišel tja, jih nagovoril in dal nekaj spodbudnih besed. To vam garantiram.

Jutri je praznik dan boja proti okupatorju. Seveda v drugačnih razmerah. Ali je Slovenija na razpotju in kje jo vidite v prihodnjih letih?

Tako kot je bil sredi prejšnjega stoletja svet na razpotju, je na neki način drugače tudi danes. Od tu vodita dve poti. Ena po demokratični poti in zmernem reševanju sporov in druga po poti avtokracije in z uporabo sile. Upam, da se bo cel svet, vključno z nami, odločil za demokracijo in mirno reševanje sporov. Absolutno sem prepričan, da je za prihodnost Slovencev bistveno, da ohranimo demokracijo. Ta nas je pripeljala do samostojne države in ta nas bo tudi ohranila.