Po ocenah organizatorjev se je na ljubljanski Paradi ponosa zbralo okoli 3500 ljudi. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Po ocenah organizatorjev se je na ljubljanski Paradi ponosa zbralo okoli 3500 ljudi. Foto: Srdjan Živulović/BoBo

Na Paradi ponosa letos v ospredje postavljajo zatiranje s strani oblasti in družbe, ki ni uperjeno zgolj proti LGBTIQ+ skupnosti, temveč ogroža vse marginalizirane, manjšinske ter na rob družbe odrinjene in izkoriščane skupine. Shod je tako namenjen "uporu proti zatiranju, ki ga ta skupnost doživlja na vsakodnevni, družbeni in sistemski ravni", navajajo. Pravice, ki jih je LGBTIQ+ skupnost v veliki meri že prevzela kot samoumevne in nedotakljive, se dandanes znova postavljajo pod vprašaj, so v sporočilu za javnost zapisali v društvu Parada ponosa.

Kot je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Jasmina Kozole, je povorka krenila z Metelkove proti središču Ljubljane, na Kongresnem trgu pa so organizatorji pripravili kulturno-politični program z govori in glasbenimi nastopi. "Kot vsako leto, se tudi leto borimo za naše pravice, a tokrat je še toliko bolj pomembno, da ohranimo, kar že imamo, saj v družbi opažamo porast sovraštva in nazadovanje v tem, kar smo že dosegli," je za ob robu parade pojasnila aktivistka iz društva Parada ponosa Katja Štefanec.

V sodelovanju s Trans mrežo Balkan se je ljubljanski Paradi ponosa letos pridružil tudi Balkanski trans-inter marš. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
V sodelovanju s Trans mrežo Balkan se je ljubljanski Paradi ponosa letos pridružil tudi Balkanski trans-inter marš. Foto: Srdjan Živulović/BoBo

Kot so še poudarili v društvu Parada ponosa, je poudarek letošnjega protestnega pohoda tudi na posledicah, ki jih je pandemija koronavirusa pustila na LGBTIQ+ osebah in skupnosti. "V preteklem letu sta se povečala tako stanovanjska izključenost in brezdomstvo LGBTIQ+ mladih oseb. Pandemija je izrazito negativno vplivala tudi na duševno zdravje mladih in na doživljanje posledic manjšinskega stresa, povečala se je sovražnost do LGBTIQ+ oseb in tematik v javnem prostoru ter znotraj institucij," so še navedli v sporočilu za javnost.

Dodatna diskriminacija inter- in transspolnih oseb

Balkanski trans inter marš, ki se slovenski Paradi ponosa letos pridružuje prvič, pa pod geslom Z ljubeznijo naslavlja transfobijo, interfobijo, nasilje, pomanjkanje pravne zaščite, kršitve pravic zasebnosti ter ovire na področju zdravstvenega varstva za LGBTIQ+ skupnost na področju Balkana. Transspolne in interspolne osebe se zaradi spremembe spola namreč spopadajo s še večjo diskriminacijo, je pojasnil njihov predstavnik Edi Klobučar.

"Pri nas je prisotna dodatna stigma zaradi patologizacije, torej medicinske obravnave. Letošnje sporočilo parade tako poudarja potrebo po dostopu do zdravstvenega sistema, ki je bil v zadnjem letu zaradi epidemije še bolj otežen. Hkrati pa želimo pozvati medije, da nas predstavljajo dostojno in brez dodatne stigmatizacije," je še povedal Klobučar.

S Parado ponosa se sicer zaključuje 15-dnevni Festival Parada ponosa, ki ga je v Ljubljani zaznamovalo več dogodkov, med drugim tudi delavnice, javna razprava o vlogi EU in mednarodnega pritiska pri vzdrževanju in zagotavljanju pravic članov LGBTIQ+ skupnosti ter mednarodna konferenca o stanovanjski izključenosti in brezdomnosti mladih LGBTIQ+ oseb.

Parada ponosa pod geslom uprimo se zatiranju