Foto: BoBo
Foto: BoBo

Odbor državnega zbora za obrambo je ocenil, da je predstavitev kandidata za obrambnega ministra Marjana Šarca primerna. Za je glasovalo devet članov odbora, pet pa proti.

Šarec: Spremeniti je treba obrambni koncept

Šarec je v uvodu predstavil vse svoje stike s sistemoma obrambe, pa zaščite in reševanja, ki jih je imel v času županovanja ter vodenja vlade. Z naštevanjem je po lastnih besedah zavrnil kritike, da področja ne pozna.

Sorodna novica Tašner Vatovec: Uporabili bomo vsa pravna sredstva, da se nakup boxerjev prekliče

Med prvimi nalogami na ministrstvu za obrambo se bo lotil sprememb koncepta obrambne politike. Dolgo tega smo začrtali osnove, zdaj pa je treba na podlagi dogajanja v svetu, še posebej ruskega napada na Ukrajino, koncept posodobiti, je dejal. To bo treba narediti na realističen način, je poudaril. 15 let govoriti, da Slovenija potrebuje določeno opremo, pri tem pa ne upoštevati tako spremenjenega varnostnega okolja kot novih tehnologij, je kratkovidno.

Z zvezo Nato bomo morali odpreti razpravo, ali je koncept srednje bataljonske skupine ter izvidniškega bataljona, kar smo obljubili, korak v pravo smer. Sprožiti bo treba strokovne pogovore in se nato odločiti, kako naprej. Obenem se bo treba vprašati, kako bodo te zmogljivosti kompatibilne z evropskimi obrambnimi zmogljivostmi.

To je težko doseči z zelo težkimi in dragimi oklepniki 8x8. Tudi zato je treba natančno pregledati podpisano pogodbo za oklepnike Boxer ter opraviti revizijo vseh do sedaj sklenjenih pogodb za nakup vojaške opreme in ustaviti vse postopke do zaključka revizije.

Šarec

Šarec je nakazal svoj pogled. V Ukrajini, Karabahu, Libiji vidimo tehnološko vojno z brezpilotnimi letalniki, pametni samovodenimi strelivi, taktičnimi raketnimi sistemi. V Sloveniji moramo preveriti, koliko denarja imamo in koliko ga lahko namenimo za razvoj domačih visokotehnoloških kapacitet obrambne industrije. Sredstva bi lahko namenili za razvoj brezpilotnih letalnikov, pa lahkih protiletalskih in protioklepnih sistemov. Pri tem bi morali graditi na tradiciji Teritorialne obrambe, se pravi na lahkih, mobilnih enotah in pokrivanju terena, je zatrdil Šarec. Morda je čas za vrnitev h koreninam, je dodal.

To se težko doseže z nakupom "težkih in dragih" osemkolesnikov boxer, zato bo Šarec vztrajal pri reviziji pogodbe, pa tudi vseh ostalih doslej sklenjenih pogodb za nakup vojaške opreme. Pod vprašajem so namreč smiselnost, uporabnost, cena in ustreznost prihodnjim potrebam. Šarec je tudi napovedal spreminjanje zakona o naložbah v Slovensko vojsko do leta 2026.

Šarec: Patrie, boxerji okorni in dragi

Slovenija ni primerna za velike frontalne spopade, niti nimamo dovolj moštva za to, je dejal kandidat za obrambnega ministra. Po njegovih navedbah so slovenski partizani ter Teritorialna obramba okupatorja premagali z gverilskimi taktikami, kar je dejavnik, ki ga danes upoštevajo tudi druge države. Tako bi lahko tudi današnjo profesionalno Slovensko vojsko razvijali v smer majhnih, mobilnih, dobro izurjenih, opremljenih in motiviranih enot. Ne potrebujemo nujno dragih in težkih sistemov, kot so boxerji. Tudi patrie so se v Afganistanu po Šarčevih navedbah izkazale kot "ne preveč uporabne" zaradi "robustnosti oziroma neokretnosti". Podal je še primerjavo: boxer ima 39 ton, kar je skoraj enkrat več kot patria, in skoraj toliko kot tanki v slovenski rabi, torej T55 in T84.

Imena morebitnih najožjih sodelavcev, vključno z načelnikom generalštaba Slovenske vojske, v javnosti še niso zakrožila. Ugiba se seveda, kakšno vlogo bo v sklopu ministrstva za obrambo imel Damir Črnčec, ki je bil v času vlade Marjana Šarca državni sekretar v kabinetu premierja in ki kot varnostni strokovnjak pozna področje obrambe, je poročala TV Slovenija. Na delo novega obrambnega ministra pa bi lahko vplivala tudi mnenja obramboslovca in strankarskega kolega, zdaj pa evropskega poslanca Klemna Grošlja, ki je bil v Šarčevi vladi državni sekretar na ministrstvu za obrambo.

Za mednarodne misije bi lahko najemali vozila MRAP, torej na mine odporna vozila, od drugih.

Sicer pa se zavzema za to, da bi DZ imel pristojnost napotovanja na misije in operacije v tujino.

Šarec je napovedal, da bo pri prihodnjih nabavah Slovenske vojske prednostno obravnavana domača visokotehnološka podjetja. Posebno pozornost bo posvetil tudi hibridnim in kibernetskim kapacitetam.

Kot ključen izziv vidi hitrejšo in aktivnejšo uporabo Slovenske vojske kot pomoči sistemu zaščite in reševanje v primeru naravnih nesreč. V ta namen namerava posodobiti floto helikopterjev.

Šarca skrbijo kadri Slovenske vojske, še posebej podatek, da bo pripadnikov kmalu manj kot šest tisoč. Zato je napovedal celovito prenovo obrambne zakonodaje. Kot možen vir popolnitve mest vidi mlade do 35 let brez srednje šole. Privabili bi jih lahko tako, da bi jim poleg petletnega služenja v SV-ju ponudili tudi dokončanje srednje šole v tem času.

Kandidat se ne strinja z ustanovitvijo vojaške akademije. Je prej za sodelovanje s tujimi in domačimi izobraževalnimi inštitucijami.

Koliko denarja za obrambo

Jasnega odgovora o višini izdatkov za Slovensko vojsko ni podal. Spomnil je, da smo se na referendumu pred 20 leti odločili za vstop v Nato in zavezo po 2-odstotnem deležu BDP-ja za obrambo, česar pa nikoli nismo izpolnili. Imamo pa zavezo o postopnem višanju do 1,5 odstotka do leta 2024 ter 2 odstotka do leta 2030. Glede tega bo Šarec skupaj s predsednikom vlade ter finančnim ministrom opravil razpravo, sprejeli bodo tudi odločitev, je napovedal. Ob tem je dal jasno zavezo, da bo denar – kolikor ga bo – porabljen za "prave stvari".

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Kdo je Šarec

Rodil se je 2. decembra 1977. Leta 1996 je maturiral na Srednji lesarski šoli, nato pa diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Sprva se je zaposlil kot novinar na RTV Slovenija ter delal na radiu in televiziji. Leta 2010 je bil izvoljen za župana Kamnika, funkcijo je opravljal dva mandata. Leta 2017 je kandidiral za predsednika republike in se uvrstil v drugi krog. Leta 2018 je bil izvoljen v DZ ter sestavil manjšinsko vlado in postal premier. Po dveh letih mandata je odstopil in se vrnil v poslanske klopi. Je predsednik stranke LMŠ, ki se ji tokrat ni uspelo uvrstiti v državni zbor.

V torek zaslišanja zadnjih šestih kandidatov

Že v soboto so sicer uspešno opravili svoje predstavitve kandidati za ministre za gospodarstvo, izobraževanje, za kohezijo, za Slovence po svetu in za digitalizacijo.

V torek pa sledijo še zaslišanja kandidatov za ministre za zdravje, okolje, kmetijstvo in infrastrukturo ter za delo in za kulturo.

Šarec za vrnitev k Teritorialni obrambi