Bojan Kumer je kandidat Gibanja Svoboda. Foto: BoBo
Bojan Kumer je kandidat Gibanja Svoboda. Foto: BoBo

Kumra je kot ustreznega kandidata za ministra podprlo devet članov odbora, pet jih je bilo proti. Nova vlada namerava sicer ta resor razdeliti na dva dela, na ministrstvo za infrastrukturo ter na ministrstvo za podnebje in energijo. Kumer bo tako vodenje infrastrukturnega ministrstva prevzel le do reorganizacije vlade po novem predlogu zakona o vladi. V izjavi za medije pred zaslišanjem je dejal, da bo sprva prevzel vodenje vseh področij, ki spadajo pod resor infrastrukture, pri čemer pa bodo zaradi danih okoliščin energetske draginje posebno pozornost namenili področju energetike. Vmesni čas do reorganizacije vlade, ko naj bi Kumer prevzel vodenje novega ministrstva za podnebje in energijo, pa bodo po njegovih besedah izkoristili, da "od znotraj" razdelijo vsebinska področja, ki bodo nato v pristojnosti posameznega ministrstva.

Po delitvi bo ministrstvo za infrastrukturo predvidoma prevzela predsednica SAB-a Alenka Bratušek. Kumer je medijem po zaslišanju potrdil, da bo v tem vmesnem času Alenka Bratušek zasedla položaj državne sekretarke. "Ključno je, da se ekipa čim prej popolni," je dejal. Državna sekretarka bo tudi Tina Sršen, ki je že zaposlena na infrastrukturnem ministrstvu.

"V železniški infrastrukturi je potencial"

V predstavitvi je Kumer povedal, da verjame, da je prihodnost zelenega prehoda v trajnostnem pristopu pri mobilnosti blaga in storitev. "Za gospodarski razvoj in blaginjo so nujne dobre prometne povezave," je poudaril. Zeleni prehod mora biti sicer po njegovih besedah vodilo tako na področju infrastrukture kot energetike.

Najprej je opozoril na železnice in javno železniško infrastrukturo, saj verjame, da je tukaj potencial Slovenije. Spodbuditi želi gradnje, obnove in nadgradnje javne železniške infrastrukture ter povečati povezljivost železniškega omrežja do sosednjih držav, med mesti in različnimi gospodarskimi sektorji. Ključne in pomembne so naložbe in v drugem naložbenem ciklu bi želel nadgraditi obstoječe proge za krajše potovalne čase potniških vlakov. V železniškem sektorju vidi razvojne možnosti in priložnost za gospodarstvo ter skupnost. Za vsako tono blaga, ki se ne prevaža po cesti, temveč po železnici, se korenito zmanjšujejo emisije CO2. Zato se bo zavzemal za razvoj železniškega omrežja, v jutranjih in popoldanskih konicah je treba po njegovih besedah ljudem omogočiti komfortno možnost migracij, ustrezno frekvenco vlakov in konkurenčnost potovalnega časa javnega prometa proti osebnemu avtomobilu. Želi dati poudarek širitvi ponudbe železniških storitev in integraciji voznih redov, fizični integraciji, da bo vse na enem mestu, ter integraciji vozovnic. Dotaknil se je razvoja železniške infrastrukture, do potnikov prijazne opremljenosti postajališč in povečanja zmogljivosti hitrosti na obstoječih progah.

Na področju cestne in prometne infrastrukture bo poudarek na prometni varnosti in trajnosti. Kot prioriteto cestnega prometa je poudaril gradnjo kolesarskih stez in rumenih pasov za javni potniški promet ter zagotovitev ustrezne in stabilne ravni obnavljanja cestne infrastrukture. Želi zagotoviti dokončanje začetih naložb na državni cestni infrastrukturi.

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Poudarek bo na energetski učinkovitosti

"Če bi moral izbrati eno besedo, ki opiše program naše stranke, koalicije in vlade na področju zelenega prehoda, je to opolnomočenje. Opolnomočenje posameznika pomaga pri preobrazbi skupnosti, opolnomočenje skupnosti pa dosega razvojne cilje, če želimo živeti v čistem in prijaznem okolju," je poudaril. Opozoril je, da spremenjene geopolitične okoliščine že vplivajo na življenje pri nas.

Velik poudarek bo dal na energetsko učinkovitost. "Vsaka kilovatna ura, ki je ne porabiš, je najcenejša," je dejal.

Kot tri stebre svojega ministrskega delovanja je naštel spodbujanje naložb v obnovljive energetske vire, blažitev energetske draginje in ureditev zdravih temeljev za pravičen prehod iz fosilnih energentov na obnovljive vire energije.

Za pospeševanje naložb v obnovljive vire energije bo vlada kot sredstvo po Kumrovih napovedih uporabila poseben zakon, ki bo favoriziral umeščanje obnovljivih virov v prostor tam, kjer je to mogoče. Potencial vidi pri samooskrbi, pri skupnostni samooskrbi, želi spodbuditi tudi agrovoltaiko ter dati možnosti kmetijskemu sektorju, da se samooskrbuje.

Podpora kandidatu Bojanu Kumru

Ukrepi za blažitev energetske draginje

Energetsko draginjo nameravajo na ministrstvu v njegovem mandatu blažiti s ciljno naravnanimi ukrepi. Pomagati nameravajo tistim posameznikom, ki so zaradi socialnega statusa najbolj prizadeti, in tistim podjetjem, ki odgovorno prispevajo k razvoju. Po potrebi bodo regulirali cene za vse ranljive odjemalce, pomagali kmetom, in tarčno pomagali gospodarstvu. Omenil je tudi ureditev zasilne oskrbe na področju plina.

Obljublja, da bo v svojem mandatu poskrbel za posodobitev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter prenovo energetske zakonodaje. V odgovorih na vprašanja članov odbora je dodal, da bodo podnebni zakon sprejeli v tem mandatu, posegal pa bo v že obstoječe zakonske materije. Poudaril je tudi potrebo po tesnem sodelovanju, saj je v podnebne politike po njegovi oceni vpetih vsaj osem resorjev.

Glede novega bloka jedrske elektrarne je v odgovoru na vprašanja članov odbora Kumer dejal, da bi pri tako veliki naložbi treba preveriti mnenje ljudi, in tega sam ne bo ignoriral. Prav tako bo potrebnih več podatkov, v koalicijski pogodbi pa imajo zapisano tehnologijo malih reaktorjev, ki po njegovih besedah obetajo. Podpira pa dejstvo, da se je samo umeščanje v prostor že začelo, saj gre "za zamuden proces".

Odgovarjal je tudi na vprašanja o slovenskem hidropotencialu. Poudaril je, da treba je spoštovati okolje in naravo ter hidroelektrarne pravilno umestiti v prostor. Sam sicer meni, da gre za večnamenske objekte, ki niso več namenjeni samo proizvodnji elektrike iz vodnega potenciala, ampak je treba nanje gledati tudi z vidika kmetijstva, namakanja, turizma ...

Člane odbora je med drugim zanimal Kumrov pogled na vzpostavitev mreže hitrih polnilnic po državi. Te so, kot je poudaril, namenjene predvsem tranzitu in turistom. Slovenija velja za do turistov prijazno državo, glede na to, da v zahodni Evropi narašča število električnih vozil, jih moramo zagotoviti, če želimo to ostati še naprej. Počasne polnilnice pa so bolj smiselne tam, kjer parkiramo več časa – na delovnem mestu in doma.

Brezplačen prevoz za upokojence bodo razširili

Napovedal je tudi ustanovitev Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, saj želi, da se vozni redi uskladijo, da se spodbuja uporaba do okolja prijaznejših prevoznih sredstev, obljublja pa tudi, da bodo brezplačen medkrajevni potniški promet za upokojence, invalide in starejše od 65 let nadgradili še z brezplačnim mestnim prevozom za te kategorije ter proučili možnosti širjenja brezplačnega prevoza na druge skupine.

DZ bo o novi vladi odločal v sredo

Državni zbor bo o listi 17 ministrskih kandidatov mandatarja Roberta Goloba odločal na izredni seji, ki se bo začela v sredo ob 13. uri, je sklenil kolegij predsednice DZ-ja. Danes pred pristojnimi parlamentarnimi odbori potekajo še zadnje predstavitve ministrskih kandidatov.

Černač dvomi o verodostojnosti kandidata

Zvonko Černač (SDS) je prepričan, da predstavitev ministrskega kandidata ni bila ustrezna, nekatera njegova pojasnila pa je označil za skrb vzbujajoča. Meni, da v ospredju niso interesi ljudi in potrošnikov – ne na področju energetike ne na drugih področjih – ampak neki drugi interesi. Ljudje bodo v prihodnje plačevali bistveno dražje cene za energetiko, v doglednem času ne bo posodobitve javnega potniškega prometa in ne bo izkoriščen potencial, ki ga je dala narava. Proti je glasoval tudi zato, ker je prepričan, da kandidat ni kredibilen za opravljanje te funkcije. Omenil je nakup stanovanja, ki ga je Kumer kupil po predkupni pravici najemnika, čeprav je najemno pogodbo sklenil le nekaj tednov prej. "Takšna poteza ne uživa verodostojnosti, ki jo minister mora imeti pri opravljanju funkcije," je dodal.

Lenart Žavbi (Gibanje Svoboda) pa je nasprotno poudaril, da se bo po njegovem mnenju strokovnost po dveh letih zdaj znova vrnila na to ministrstvo. Tudi Nataša Sukič (Levica) je ob napovedi podpore kandidatu dejala, da je Kumer kot prvi kandidat za ministra tako izrazito svoj fokus usmeril v pravičen zeleni prehod, kar je v teh časih ključno. "Zanikovalci okoljskih sprememb se temu posmehujejo, a dejstvo je, da strokovnjaki z vsega sveta opozarjajo, da nam zmanjkuje časa," je dodala.

Bojan Kumer - kratek življenjepis

Rodil se je 30. julija 1974, končal je podiplomski magistrski študij elektrotehniške znanosti na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Poklicno pot je začel v Elektru Celje, leta 2009 se je zaposlil v družbi Gen-I, kamor je prišel na povabilo takratnega direktorja Roberta Goloba. V obdobju 2013-2014, ko je vlado vodila Alenka Bratušek, je bil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, nato je prevzel vodenje družbe Elektro energija, nato pa bil v času ministrovanja Alenke Bratušek med letoma 2018 in 2020 znova državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, ob zamenjavi vlade marca 2020 pa je spet prevzel vodenje družbe Elektro energija.

"Sodbe bodo padale čez nekaj let"

Člane odbora je zanimal tudi kandidatov pogled na drobljenje resorjev. Goloba vlada namreč predvideva 20 resorjev. Kumer verjame, da lahko minister, če vodi vitko ministrstvo, bolj učinkovito naslavlja ministrstvo, ki ga vodi, kot če ima veliko vsebine. Vitkost bo moje gonilno vodilo, da združimo kompatibilne vsebine. "Sodbe bodo padale čez nekaj let," je dejal.