Poseganje v avtonomijo novinarskega poklica oži svobodo izražanja in namesto demokratičnega političnega komuniciranja širi enoumje, navajajo.

"Politična oblast v zadnjih treh desetletjih vztrajno poskuša vplivati na uredniško odločanje, o čem naj novinarke in novinarji pišejo in kako," so zapisali na katedri.

Pritiski na poklicno novinarstvo prek medijskega lastništva, oglaševanja in prikrojevanja zakonodaje so se po njihovih besedah v zadnjih letih okrepili s sovražnim govorom, poniževanji predvsem urednic in novinark na družbenih omrežjih ter z ustanavljanjem strankarskih medijev, ki "razširjajo v novice preoblečeno politično propagando".

Z nastopom nove vlade so se pritiski še okrepili predvsem z zlorabo državnih institucij in njihovih kanalov komuniciranja, so poudarili.

Vlada je po njihovih besedah z zaprtjem vrat novinarskih konferenc ne le prisilila novinarje, da vprašanja postavljajo na daljavo, ampak je med epidemijo otežila novinarsko kritiko. S pismom Svetu Evrope in objavo zapisa Vojna z mediji na uradnih straneh pa ni le izkrivljala podobe slovenskega medijskega okolja, ampak tudi veljavo novinarstva kot dejavnosti z javno odgovornostjo, so poudarili.

Med epidemijo novega koronavirusa se je po njihovem mnenju potrdilo, da je poklicno novinarstvo ključno za informiranje državljank in državljanov o zadevah življenjskega pomena ter za razkrivanje nepravilnosti, ki jih nosilci politične in ekonomske moči poskušajo prikriti.

"Če bo državna politika nadaljevala podrejanje novinarstva ter poniževanje novinark in novinarjev v skladu z interesi in predstavami vladajočih, se bo še težje boriti za avtonomno in odgovorno novinarstvo," so zapisali.

Če v tem boju kot družba ne bomo uspešni, bo to po njihovih navedbah pogubno ne le za novinarstvo, ampak tudi za javno življenje. Glede na to je po njihovem pozivu čas za demokratično akcijo. Pri tem so omenili zapis angleškega pisatelja in novinarja Georgea Orwella, da svoboda tiska pomeni svobodo kritike in nasprotovanja.