Minister za obrambo Marjan Šarec je pojasnil, da so glavni razlogi za prenovo lani sprejete resolucije, predvidene do leta 2035, drastično spremenjene varnostne razmere v Evropi ter nove in višje ambicije glede razvoja Slovenske vojske. Zato je v novi resoluciji bolj ambiciozna časovnica doseganja obrambnih izdatkov, ki naj bi raven dveh odstotkov BDP-ja dosegli do leta 2030. Povečanje ravni obrambnih izdatkov pa, kot je dejal, zahteva, da z njimi ravnajo gospodarno in da v modernizacijo vojske vključujejo tudi domače znanje in domače gospodarstvo.

Napovedal je, da bodo srednjo bataljonsko bojno skupino in srednji izvidniški bataljon, ki ju vzpostavljajo za potrebe nacionalne obrambe in sta hkrati tudi del zavez do Nata, razvijali vzporedno in finančno racionalnejše.

Več za sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

Velik poudarek bo po njegovih besedah tudi na razvoju zmogljivosti Slovenske vojske, ki so lahko namenjene tudi podpori v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Resolucija tako predvideva nadgradnjo obstoječih helikopterskih zmogljivosti in hitrejši nakup drugega transportnega letala, ki ga bodo lahko uporabili tudi za gašenje požarov, je pojasnil.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za obrambo (Mors), prvo transportno letalo tipa spartan, ki je že naročeno, v Sloveniji pričakujejo v drugi polovici leta, predvidoma jeseni. Trenutno je še v preizkušanju v Italiji.

Ambicije glede visokošolskih programov in srednje šole

Načelnik Generalštaba SV Robert Glavaš je pojasnil ambicijo glede vojaškega izobraževanja, in sicer da bi imeli v vojski pod okriljem Morsa svoje izobraževalne programe 1. in 2. bolonjske stopnje, postavili pa so tudi že nastavke za srednjo šolo. Med drugim je poudaril, da se moramo pri zagotavljanju dolgoročne vzdržljivosti delovanja obrambnega sistema lotiti tudi vojaške strateške rezerve.

Dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Iztok Prezelj, član katedre za obramboslovje, pa je bil kritičen do predloga vojaškega izobraževanja, saj da je Slovenija premajhna za t. i. vojaško akademijo. Visokošolska institucija v okviru vojaškega izobraževanja bi po njegovih besedah spodbudila tudi ustanavljanje avtonomnih visokih šol v okviru drugih ministrstev. Pri vojaškem izobraževanju bi se bilo bolje povezati z obstoječimi institucijami, na primer katedro za obramboslovje, meni.

Povečane ambicije SV in Morsa so po Prezljevih ocenah pravilen odziv na trenutne razmere. Meni pa, da se bo dokument, ki je mišljen do leta 2040, skoraj zagotovo porušil in bo treba prej sprejemati novega. Po njegovem mnenju potrebujemo večjo fleksibilnost in različne scenarije.

Oblike naborništva?

Poslanec Martin Premk (Svoboda) je vprašal, ali mednarodne okoliščine morda ne bi zahtevale nekega obveznega usposabljanja za obrambo, varnosti in zaščito domovine, pri čemer tem pa to ni obvezno služenje vojaškega roka, temveč usposabljanje mladih, ki bi lahko izbirali med temeljnim vojaškim usposabljanjem, usposabljanjem v okviru civilne zaščite, gasilcev, reševalnih služb.

Stalni predstavnik pri Natu Erik Kopač je ob tem omenil, da so se nekatere države, predvsem v neposredni bližini Rusije, že odločile za uvedbo vsaj delne vojaške obveznosti. Poudaril pa je, da je poleg pridobivanja novega kadra za Slovensko vojsko ključno predvsem to, kako ga obdržati.

Po mnenju poslanca Miroslava Gregoriča (Svoboda) potrebujemo profesionalno vojsko, ki bi imela od 10.000 do 20.000 vojakov in še od 100.00 do 200.000 rezerve. Zavzel se je za neko vrsto naborništva ali služenje vojaškega roka, da bi imeli tako poleg profesionalne vojske tudi možnost vključitve rezerve v teritorialno obrambo.

Udeleženci posveta so izpostavili več varnostnih tveganj, ki grozijo v spreminjajočem se okolju. Kopač je tako omenil tudi hibridne oblike sovražnega delovanja. Predstojnica katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede Jelena Juvan pa je omenila razmere na Zahodnem Balkanu, ki da se lahko hitro zaostrijo, in Kitajsko, ki krepi jedrske sile.