Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay
Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay

Predlog novele zakona o dohodnini, ki ga je v parlamentarno obravnavo januarja lani vložila skupina poslancev SDS-a s prvopodpisanim Danijelom Krivcem, je predlagal zvišanje splošne dohodninske olajšave s 3500 na 4826 evrov.

Kot je pojasnil Jože Tanko (SDS), so to rešitev oblikovali v času, ko je prejšnja vlada zvišala denarno socialno nadomestilo z 282 evrov, kar je bilo na letni ravni približno urejeno z višino splošne dohodninske olajšave, na 402 evra oz. 4826 evrov letno.

Tisti, ki prejemajo denarno socialno pomoč, od tega zneska ne plačajo dohodnine, medtem ko je veljavna splošna dohodninska olajšava 3500 evrov. To bi morali po njegovem mnenju vsaj izravnati z denarnim socialnim nadomestilom na letni ravni, sicer je to po Tankovih besedah slabo sporočilo vsem tistim, ki so zaposleni.

Vlada po pojasnilih državne sekretarke na finančnem ministrstvu Maje Hostnik Kališek soglaša s predlagatelji, da ugodnosti za posameznika oz. družine ne predstavljajo samo transferji iz državnega proračuna, temveč tudi davčne ugodnosti v obliki davčnih olajšav, oprostitev dohodnine in drugih oblik ugodnosti. A predloga ne podpira, saj je to vsebino vključila v celovito rešitev zakona o dohodnini, ki je že v DZ-ju.

Cilj vladnih sprememb je doseči razbremenitev dela z namenom pomagati gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji covida-19. Cilj je tudi povečanje razpoložljivega neto dohodka delavcev, saj so bili pripravljeni tudi predlog vzdržnega dviga splošne olajšave na raven ocenjenih minimalnih življenjskih stroškov in drugi predlogi, ki so namenjeni davčni razbremenitvi delavcev in večji privlačnosti slovenskega davčnega okolja, je še dejala državna sekretarka.

Opozicija: SDS je to predlagal, ko je bil še sam v opoziciji

V razpravi je bilo iz vrst opozicije slišati očitke, da so poslanci SDS-a predlog zakona predlagali, ko so bili v opoziciji, in da so sami povzročili zamik obravnave predlaganih sprememb.

Kot je dejala Alenka Bratušek (SAB), se znižanje davčne obremenitve – finančne posledice te so bile ocenjene na 190 milijonov evrov – lepo sliši, ko si v opoziciji, ko pa si v vladi, imaš odgovornost, da državno blagajno držiš skupaj. To sicer po njenem mnenju SDS-u ne gre najbolje. Po mnenju Jožeta Lenarta (LMŠ) SDS verjetno ne želi, da se predlog zakona sprejme, saj da so dvakrat prestavili obravnavo. Ob tem je opozoril na vzdržnost javnih financ in presodil, da vlada s svojimi všečnimi ukrepi že danes "prihodnji vladi zateguje zanko okoli vratu".

Ta predlog je SDS vložil, ko je bil v opoziciji, zdaj pa ga lastna vlada zavrača, je dejal Luka Mesec (Levica) in izrazil prepričanje, da je bil namen tega predloga samo rušiti prejšnjo vlado.

Dejan Židan (SD) je opozoril na obdobje, v katerem smo, in pojasnil, da se boji vsakega zakona, ki obljublja zniževanje davkov, ker da gre za zavajanje ljudi. Tudi on je podvomil o stranki, ki govori eno, ko ni v vladi, in nekaj drugega, ko je v vladi.

Medtem pa je Robert Polnar (DeSUS) pojasnil, da je lokalna samouprava, katere pomemben vir financiranja predstavlja dohodnina, eden najpomembnejših podsistemov v državi za funkcioniranje države, zato nikakor ne more biti za nekaj, kar ogroža financiranje občin.

Poslanka SDS-a Suzana Lep Šimenko je spomnila na vladno predlagano postopno zvišanje splošne olajšave do leta 2025 s 3500 na 7500 evrov in zato predlagala, da odbor glasuje o sklepu, da predlagana novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Odbor je sklep tudi podprl.

Zavrnjen tudi predlog Levice

Koordinator Levice Luka Mesec se znova poteguje za ta položaj. Foto: Twitter Levica
Koordinator Levice Luka Mesec se znova poteguje za ta položaj. Foto: Twitter Levica

Odbor je končal tudi parlamentarno pot predlagane spremembe zakona o prispevkih za socialno varnost Levice, po katerem bi se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih plačujejo delodajalci, z 8,85 odstotka do leta 2025 postopno zvišali na 12,05 odstotka.

Prispevna stopnja zaposlenih je 15,5-odstotna, tej bi se s postopnim zvišanjem stopnja delodajalcev vsaj približala. Namen predloga je, da se najde denar, ki ga stalno primanjkuje v pokojninski blagajni, je dejal.

Mesec je ob tem spomnil, da se je težava financiranja pokojninske blagajne začela leta 1996, ko je bila delodajalcem prispevna stopnja znižana s 15,5 na 8,85 odstotka, in potem slabo desetletje pozneje, ko je bil ukinjen davek na izplačane plače, ki je to kompenziral. Od takrat najprej je v blagajni konstanten minus.

Vlada predlogu po pojasnilih državne sekretarke Hostnik Kališkove nasprotuje, saj da gredo njegove rešitve v drugo smer, kot jih je začrtala bela knjiga o pokojninah. Ta je analizirala vzdržnost pokojninske blagajne, pripravljena so bila usklajena izhodišča za prenovo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predstavljenih je več rešitev, npr. zniževanje prispevnih stopenj zavarovancev in s tem znižanje stroškov dela, vsebinska razširitev zavarovalnih podlag, od katerih se plačujejo prispevki.

Predlog Levice enostransko posega v pokojninski sistem, brez celovitega pregleda financiranja sistema in obširne preučitve vpliva sprememb na celoten sistem in tudi druge sisteme.
Z namenom priprave nove, celovitejše in širše reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja je ostala aktivna pogajalska skupina na ravni Ekonomsko-socialnega sveta. Potreben bo širši družbeni konsenz glede ukrepov, je še dejala državna sekretarka in dodala, da se bo po pričakovanjih ta proces začel v letu 2022.

Jani Prednik (SD), ki je presodil, da predlog prihaja v časovno neprimernem času, tudi socialni partnerji ga niso obravnavali, je predlagal, da bi odbor o predlogu novele zakona opravil javno razpravo, na kateri bi se soočila mnenja različnih deležnikov, a je odbor predlog zavrnil.
Odbor je opravil razpravo in glasoval o členih predlaganega zakona, ki jih ni podprl, tako je predsednik odbora Prednik ugotovil, da je obravnava predloga na matičnem delovnem telesu končana.

Odbor je medtem podprl predlog novele zakona o revidiranju, katere primarni cilj je uskladitev s pravnim redom EU-ja, in se seznanil s poročili o delu Slovenskega inštituta za revizijo, fiskalnega sveta in Banke Slovenije v letu 2020.

Video: Posnetek seje

35. redna seja Odbora za finance