Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Premier Robert Golob je poudaril, da bomo na volitvah 9. junija odločali, v kakšni Evropi želimo živeti. "Ali želimo živeti v Evropi populizma, v Evropi, kjer bomo sovražni do tujcev, v Evropi, kjer bomo zavračali pravno državo in kjer se bodo ponovno začeli bohotiti nacionalizmi. Ali pa želimo nadaljevati z evropsko potjo, ki je bila Sloveniji v navdih pred 20 leti, ko smo se odločali za vstop v EU. To pa je pot pravne države, pot demokracije in odprte družbe. In pot, po kateri je bila Evropa zgled vsemu svetu," je dejal in priznal, da je Evropa na nekaterih področjih začela šepati, a mora biti po njegovem mnenju to spodbuda, da okrepimo prizadevanja, ne pa da vodenje evropske politike prepustimo populistom. "Na kocki je dejansko evropska prihodnost," je dejal Golob. Menil je, da se moramo zato vsi zavedati svoje odgovornosti do skupne evropske poti.

Metsola je dejala, da želi s turnejo po državah članicah pred volitvami poudariti dosežke EU-ja, pa tudi priznati, kje bi lahko storili več, kje je šel EU predaleč ali ne dovolj daleč. Prihodnji sklic Evropskega parlamenta bo odločal o zadevah, ki bodo odločilno vplivale na življenje vsakega državljana, je poudarila. "Naše sporočilo je: Naj nihče ne odloča namesto vas. Volite!"

Golob je povedal, da sta s predsednico Evropskega parlamenta danes govorila tudi o razmerah na območju Gaze in tamkajšnji humanitarni krizi. Metsola je izrazila zadovoljstvo, da sta tako njena domovina Malta kot Slovenija sodelovali pri resoluciji Varnostnega sveta ZN-a o Gazi, ki je bila sprejeta v ponedeljek. "Zdaj jo je treba uresničiti," je pozvala.

Ena od tem pogovora je bil tudi položaj evropskih kmetov in sprejetje najnovejših ukrepov na ravni EU-ja. Ti bodo malim kmetom, ki v Sloveniji prevladujejo, bistveno olajšali delovanje, predvsem z zmanjšanjem administrativnih obremenitev, je dejal Golob.

Govorila sta tudi o populističnih težnjah na področju migracij, ki po besedah Goloba terjajo evropski odgovor, saj populisti ne ponujajo rešitev.

Metsola je povedala, da je v ospredju njenih pogovorov v Sloveniji tudi širitev EU-ja. Poudarila je, da je bil Evropski parlament vedno odločen zagovornik širitve, ki pozitivno vpliva tako na EU kot države kandidatke.

Spomnila je, da letos mineva 20 let od velike širitve EU-ja, ko se je povezavi pridružila tudi Slovenija. To je po njenih besedah odličen trenutek, da razmislimo o koristih evropskega povezovanja in spodbudimo udeležbo na volitvah.

Predsednica evroparlamenta obiskala DZ

Nagovor poslancem DZ-ja

Metsola je dopoldne nagovorila DZ in odgovarjala na vprašanja poslancev. V nagovoru je pozvala Slovence k udeležbi na evropskih volitvah.

Metsola je poudarila, da je na prejšnjih volitvah v Evropski parlament leta 2019 glasovalo premalo Slovencev. "To je izziv, ki nas čaka v prihodnjih mesecih pred volitvami 9. junija, na katerih bodo Slovenci izvolili devet evropskih poslancev, enega več kot zadnjič."

Povedala je, da je spodbujanje volilne udeležbe tudi namen njenega dvodnevnega obiska v Sloveniji, ki ga je začela v ponedeljek. "Zadala sem si nalogo, da razblinim bruseljski mehurček," je dejala in pojasnila, da želi EU približati mladim in drugim. Želi tudi okrepiti medparlamentarno sodelovanje.

Poslancem je predstavila več dosežkov EU-ja v zadnjih petih letih. "Ne smemo misliti, da smo prišli tako daleč po naključju. Kjer smo, smo tudi po zaslugi Slovencev, ki so šli na volišča," je povedala.

Predsednica Evropskega parlamenta je priznala, da EU ni popoln, a ostaja najboljše zagotovilo za njene državljane. Dejala je tudi, da je ponosna na delo Evropskega parlamenta in evropskih poslancev iz Slovenije, da pa je treba biti iskren glede tega, kje niso izpolnili pričakovanj kmetov, mladih in drugih.

Nagovor Metsole so v DZ-ju spremljali tudi evropski poslanci iz Slovenije Romana Tomc (EPP/SDS), Ljudmila Novak (EPP/NSi), Klemen Grošelj in Irena Joveva (oba Renew/Svoboda).

V nadaljevanju so predsednici Evropskega parlamenta postavili vprašanja predstavniki poslanskih skupin v DZ-ju. Spraševali so jo glede evropske kmetijske politike, migracij, okoljske problematike, širitve EU-ja na Zahodni Balkan, odziva EU-ja na razmere na območju Gaze ter položaja manjšin.

Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Poziv k večji udeležbi na evropskih volitvah

K udeležbi na evropskih volitvah je v izjavi za medije z Metsolo pozvala tudi predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Kot je poudarila, je Evropska unija pomembna za Slovenijo, ki se je povezavi pridružila pred 20 leti. Po njenih besedah namreč Slovenija predstavlja jedro EU-ja, njegove temelje in vrednote.

Metsola je v izjavi s predsednico DZ-ja dejala, da pred volitvami obiskuje države članice, da bi povečala ozaveščenost ljudi in državljane spodbudila, naj volijo. "Tu sem, da prisluhnem Slovencem, njihovim skrbem, upanju in pričakovanjem". Spomnila je, da je bila udeležba na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 v Sloveniji le malo manj kot 29-odstotna.

"Sodelovati moramo, da obrnemo ta trend," je pozvala predsednica Evropskega parlamenta. "Trdo moramo delati, da bi vsak začutil, kako pomembno je njegovo sodelovanje na evropskih volitvah," je dodala. Ljudem pa je sporočila, da je to tudi naložba v njihovo prihodnost.

Pojasnila je še, da Evropski parlament sprejema ključne odločitve, ki neposredno vplivajo na življenja ljudi, na okolje, na varnost, na energijo, na pravice. "Zato šteje vsak glas in vi boste odločili, v katero smer bo šla Evropska unija v prihodnjih petih letih," je dejala.

Metsola je prepričana, da lahko pri ozaveščanju ljudi pomembno vlogo igrajo tudi institucije v Sloveniji, zato se je zavzela za okrepitev medparlamentarnega sodelovanja in zagotovila, da bo tudi Evropski parlament naredil svoj del naloge, da bi EU približali ljudem.

Pirc Musar se bo vključila v evropske volitve

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po srečanju z Metsolo napovedala, da se bo tudi sama aktivno vključila v evropske priprave na volitve. Kot je povedala, je že ob podpisu odloka o razpisu evropskih volitev 23. februarja poudarila pomen aktivnega državljanstva in vse pozvala, da se vključijo v razprave in razmislijo o tem, kakšno Evropo si želijo. Državljane je opozorila tudi na nevarnost dezinformacijskih kampanj, ki se bodo po vsej verjetnosti v času do volitev okrepile in bodo preko družbenih medijev poskušale vplivati na volivce.

Pirc Musar je sicer v pogovoru s predsednico Evropskega parlamenta izpostavila, da je slovensko javno mnenje o Evropski uniji zelo pozitivno. Ob tem je omenila raziskave Eurobarometra, ki izkazujejo veliko zaupanje ljudi v evropske teme, na primer pri podpori skupni valuti in enotnemu trgu. Po njeni oceni se državljani zavedajo pomena EUja, velika večina pa jih meni, da odločitve, ki se sprejemajo v uniji, vplivajo tudi na njihovo življenje in delo.

Predsednica republike je še sporočila, da se bo pred volitvami udeležila številnih pogovorov z državljani o Evropski uniji in ključnih temah, ki opredeljujejo našo skupno prihodnost, obiskovala bo tudi srednje šole, fakultete ter druge ustanove.

Predsednici sta ob srečanju tudi posneli skupno izjavo s pozivom na volitve. Metsola v njej poudarja, da bodo slovenski državljani 9. junija odločali o usmeritvi Slovenije in Evrope v prihodnjih letih.

Javna tribuna z mladimi

Dvodnevni obisk je Metsola začela v ponedeljek, ko se je na javni tribuni Vprašaj predsednico z mladimi in predstavniki civilne družbe pogovarjala o izzivih, ki so pred EU-jem, o bližajočih se volitvah in o pomenu aktivnega državljanstva.

Predsednica Evropskega parlamenta je na obisku v Sloveniji v sklopu turneje po v državah članicah EU-ja pred evropskimi volitvami. Prejšnji teden je tako že obiskala Avstrijo, kjer je prav tako pozvala k udeležbi na volitvah v Evropski parlament.

Slovenija je od leta 2004, ko je postala članica Evropske unije, med državami z najnižjo udeležbo na vseh evropskih volitvah. Ta se je kljub prizadevanjem, da bi volivce zvabili na volišča, gibala med 28 in 29 odstotki, najnižja, 24,55-odstotna, pa je bila leta 2014. S tem je Slovenija krepko pod povprečjem v EU-ju, ki od leta 2004 znaša med 42 in 50 odstotki.

Predsednica Evropskega parlamenta nagovorila DZ