Nina Orel je diplomirana komunikologinja, ki že več kot dvajset let dela na področju medijev kot novinarka ali piarovka. Pred dobrimi tremi leti je začela pisati zelo oseben blog Slavetomyself (v prevodu sužnja sama sebi), v katerem se osebnih in spornih tem loteva kot "radoživa, ognjevita in razborita" Jožica Srbež. V blogu odpira občutljive teme intimnih odnosov med moškimi in ženskami, piše o prepovedanih užitkih, pomešanih z uživanjem alkohola in drugih substanc, o bolečini in razočaranju.

Stara je 43, samska in ima, kot poudari, jasno zastavljene meje. "Pri vsej svoji navdušenosti nad erotiko in ljubljenjem se nikoli ne spustim v intimo z vezanimi ljudmi in z ljudmi, ki so mentalno toksični in me s svojo bližino zastrupijo. Tukaj se imam absolutno na vajetih, saj si zaradi treh minut užitka ni vredno zapackati duše in telesa." Zaradi erotičnih zapisov in fotografij na svojem blogu ni bila nikoli označena za lahkoživko. Vsaj ne da bi za to vedela. Opaža, da si je zaradi iskrenosti in drznosti, ker je z zapisi na blogu pokazala svojo intelektualno, seksualno, čustveno in spiritualno močprej, pridobila (straho)spoštovanje. "Prej bi rekla, da mi je bilo več krivice povzročene, ko sem bila še zelo mlada, radoživa novinarka Playboya, ko sem za revijo pripravljala tudi rubriko z žgečkljivimi vprašanji, ki sem jih vsak mesec postavljala znanim Slovencem na družabnih prireditvah."

"Po dveh letih pisanja bloga se je porodilo svetovanje za ženske. Bralke mojih zapisov na blogu so se začele obračati name in iskati nasvete, kako naj rešijo svoje intimne težave s partnerji. Njihova hvaležnost, potem ko sem jim pomagala, me je spodbudila, da začnem pripravljati motivacijske treninge za ženske in za njihovo oživitev odnosa do samih sebe."

Na skupinskih srečanjih, ki jih vodi, se običajno zbere okoli 20 žensk. Pogosto govorijo o tem, zakaj si ne upajo moškemu povedati, kaj jih zadovoljuje v spolnosti, česa si ne želijo in zakaj v vsakdanjem življenju moškemu ne znajo predati "navodil za uporabo sebe". Nina Orel je prepričana, da gre za podzavestne vzorce strahu pred zavrnitvijo, ki človeka ustavljajo pri tem, da bi sočloveku zaupali, česa si želimo, česa ne maramo, kaj nas prizadene ali boli, in s tem ohranili svojo integriteto. "Da se ta strah razblini, je potrebno sprejemanje, ljubezen in spoštovanje do sebe. Brezpogojno občutenje vsega naštetega pri sebi mi je najlepše predajati drugim ženskam."

"Izvajam tako individualne seanse kot skupinska srečanja s predavanji in delavnicami. Začutila sem, da je moje poslanstvo, da predam svoje trpke izkušnje ter modrost, ki iz njih izhaja, drugim ženskam. To je moje darilo ženskam, da jih opolnomočim oziroma jim dam pogum, da opolnomočijo sebe in začnejo v sebi uživati." Nina Orel sicer meni, da mora ženska najprej razmejiti težave, ki jih ima sama s seboj zaradi kompleksnejše biološke predisponiranosti za materinstvo. "Še vedno živimo v zelo moškem svetu in verjetno bo še nekaj časa tako ostalo. Če želimo ohraniti sebe v tem svetu, moramo poskrbeti za kreativno in poslovno samouresničitev, za svoje užitke, avtoerotiko." Kljub poudarjanju pomena opolnomočenja žensk se ne želi opredeliti kot feministka.

Pravi, da moške obožuje, saj iz nje izvabijo njene najlepše plati. A intimni odnosi niso vedno enostavni in o njih tako ženske kot moški običajno težje govorimo, kar le še utrjuje nekatere zakoreninjene predstave o spolnosti. Preberite, kaj si o predsodkih, ki smo ji jih predstavili, misli Nina Orel.

Predsodek: Moški so glede spolnosti bolj sproščeni kot ženske

Na vprašanje, ali znajo moški v odnosih bolje izraziti svoja pričakovanja in želje, sogovornica odgovarja, da imajo morda manj sramu in občutka krivde. "Zagotovo ima zelo velik vpliv v naš genotip vcepljena krščanska vzgoja, ki je na tem področju naredila precej škode. Zato zelo opogumljam ženske, naj presežejo konstrukt, da je pohota eden od sedmih naglavnih grehov oziroma nekaj, česar bi se morale sramovati."

Včasih ne moreš pokazati samo z dotikom ali z načinom dihanja, kaj ti je lepo, včasih moraš povedati in včasih je celo zelo dražeče to, da poveš, je prepričana. "Ženska drži tukaj vajeti v rokah. Ker smo kompleksnejše in tudi naših tipov orgazmov je več. Tega marsikateri moški ne ve, še marsikatera ženska sama zase tega ne ve." Nina Orel meni, da se mora ženska, tudi če ji je nerodno, naučiti verbalno izraziti to, kar ji ustreza. "Mislim, da ženska, ki je ni sram svojih užitkov in ima sebe 'naštudirano', lahko načara čudovita doživetja v intimi z moškim. Moški se bo najraje na svetu odzval pobudi za užitek, če ga bo ženska na pravi način spodbudila."

Predsodek: Dober spolni odnos dolgo traja in je fizično intenziven

"Ne maram posploševanja, kaj je dober seks. Kolikor je ljudi, toliko je želja in oblik zadovoljitve. Meni je čudovit ljubimec tisti, ki ne samo, da je 'tehnično zverziran', ampak se je sposoben predati samemu sebi in s tem tudi meni. Seveda je pomembno, da ti človek diši, telesi se morata ujemati, ampak vedno rečem, da so najpomembnejši spolni organ naši možgani. Moški, ki ima domišljijo in ga ni strah seganja v naše čudovite notranje svetove in ga ni strah uresničiti sebe ob meni v trenutku strasti, to je zame vrhunska spolnost. Ni nujno, da je v ozadju globoko spoznavanje skozi leta in leta, ni nujno, da je v ozadju globoka čustvena povezanost. Lahko je tudi hipna strast, ki zna biti izjemno poživljajoča."

"Tako kot nam ob različnih dneh prija različna vrsta hrane, je včasih dražeč hiter, napol 'instrumentalističen seks', včasih pa je najbolj poživljajoče dolgo ljubljenje z objemi. Res si ne želim predalčkati nekaj tako lepega in nagonskega, kot je spolnost, ki nam je podarjena."

Predsodek: Ženska, ki ima veliko spolnih partnerjev, je lahka

Nina Orel razume, od kod izvira takšna stigma. "Če pogledamo v zgodovino, je bil moški lovec, ki je k ognjišču prinašal hrano, in bolj kot je oplojeval, bolj je bil v očeh drugih uspešen. Ženska je bila doma ob ognjišču in je skrbela za otroke. Zato mislim, da se moškemu, še danes, čeprav že davno nismo več v prazgodovini, četudi je promiskuiteten, ne bo pripisalo negativne opazke, ampak bo označen kot Casanova. Logično mi je tudi zaradi že omenjenega v genotip injiciranega krščanskega občutka krivde in sramu. Da če si ženska in si privoščiš iskreno uživanje v spolnosti in sami sebi kot erotičnem bitju, si v očeh Boga 'umazana'. Po mojem mnenju si kot takšna šele zares spolno prebujena in samouresničena v intimi!"

"Toda v 21. stoletju, ko je javna razprava o medčloveških odnosih in partnerstvih tako vseprisotna, se mi zdi obsodba žensk, ki se morda bolj odkrito promiskuitetno (ali pa vsaj drugače od ustaljenega toka preostalih!) obnašajo, deplasirana." Veliko vlogo pri detabuiziranju ženske spolnosti imajo po njenem mnenju tudi popikone. "Kot recimo Madonna, ki je imela spolnost v eni od faz ustvarjanja zelo močno integrirano. Tako je rušila tabuje. Še vedno se zelo strinjam z njo, da je moškim dovoljeno bistveno več. Če ženska pove kaj o svojih spolnih fantazijah, je pravzaprav že čarovnica, ki jo morajo sežgati na grmadi, kar pa v novodobnem smislu pomeni medijski linč. Tukaj vlada še vedno na pol srednjeveško pojmovanje spolnega življenja, ki ni povsem mainstreamovsko."

Po drugi strani pa se ji včasih zdi, da moške Casanove "kot prostitutke razdajajo svoje telo". "Ne morem spoštovati moškega, ki je tako podrejen lastnemu užitku in je suženj tej sili v sebi, da bi svoje telo razdal komur koli za tri minute strasti. Mnogo bolj spoštujem moškega, za katerega čutim, da je sebi dragocen in ne bo letal za prvim krilom."

Sogovornica je prepričana, da ima vsako vedenje v ozadju svoje razloge, a posploševanje glede na spol se ji ne zdi primerno. "Promiskuitetno vedenje ima lahko vzroke v hudih čustvenih poškodbah v zgodnjem otroštvu ali v frustracijah z nasprotnim spolom v mladosti. Zdi se mi, da je danes res primerneje, da se najprej pogleda celoten profil človeka, preden se nanj pokaže s prstom, ker ne počne nečesa tako kot večina drugih."

Promiskuitetno vedenje, če seveda ne gre za težjo obliko patologije, ki vodi v avtodestruktivno vedenje, ki ga je treba zdraviti, je po njenem mnenju lahko tudi zavedanje svoje lastne kompleksnosti in raznolikosti svojih želja. "Taki ljudje so pri sebi sprejeli odločitev, da dokler v eni osebi ne najdejo nekoga, ki bo znal zadovoljiti vseh njihovih podidentitet, si bodo vzeli pri več osebah tisto, kar jim vsaka od njih lahko v čustvenem, intelektualnem ali seksualnem smislu ponudi."

Predsodek: Moški, ki je imel veliko spolnih partneric, je dober ljubimec

"Vprašanje je, kaj sploh je dober ljubimec. Prej bi rekla, da je tak moški izjemno vešč dotikov. Opažam, da so pogosto dobri ljubimci moški, ki imajo posesivne in grandiozne matere, ki so iz njih kot sinov naredile psevdopartnerje, saj niso našle pravega stika s svojim možem in so se zato ti moški že kot fantki naučili zelo prisluhniti ženski. V vsakdanjem življenju si tega več ne želijo, si pa v spolnosti poiščejo kanal, da to svoje znanje o ženski duši uresničijo. So pa včasih taki moški lahko v življenju precej mizogini in žensk ne marajo preveč, saj so bili od matere v otroštvu preobremenjeni." Kot dodaja sogovornica, ni nujno, da količina prispeva h kakovosti spolnega odnosa, temveč gre pri kakovosti ljubljenja za konglomerat različnih lastnosti.

Predsodek: Velikost je pomembna

"Ja! Velikost možganov! Seveda se morata dva človeka telesno ujemati. A meni je resnično najbolj dražeč moški, ki je sposoben predaje samemu sebi, uživanju v sebi, s čimer k uživanju spodbudi tudi žensko. Gre za nekoga, ki zna svoje domišljijske svetove in strasti prenesti v dotike, ki zna žensko čutiti in ki je lahko tudi rahlo čustveno poškodovan, ampak zna to v spolnosti konstruktivno uporabiti v korist ženski in sebi."

Predsodek: Monogamija oziroma življenje v dvoje je najbolj idealna oblika bivanja

"Naj bo povsem jasno, da nikakor ne trdim, da to, kar bom zdaj povedala, velja za vse ljudi. Kakršno koli obliko sobivanja si izberemo, je pravilna, dokler prinaša radost, izpolnitev, harmonijo … Meni je klasična oblika dvojine, kot jo predvideva krščanski zakon, res naporna." Nina Orel uživa v tem, da je sama. "Ko se zjutraj zbudim, pijem kavo, pišem nov zapis na blogu, se pripravljam na predavanje z novo skupino žensk, peljem na sprehod psičko, grem v naravo ... Sobivanje s sabo je zame nekaj najlepšega. Še vedno pa imam ob sebi prijatelje ... In tudi če prespim pri katerem od ljubimcev, grem zjutraj rada domov, kjer imam svoj mir in svojo jutranjo rutino. Tu pa tam pa si pač privoščim užitke. Za zdaj se mi zdi ta življenjski slog prečudovit."

Nina Orel se zaveda, da je dvojina krasen poligon za notranjo rast, in ne izključuje možnosti, da se bo njen pogled na bivanje v dvoje kdaj spremenil. "Ne nazadnje ne jemljem sebe kot končane umetnine v vitrini narodnega muzeja. Sem bitje v procesu nenehnega spreminjanja. Ampak trenutno se mi zdi tovrstna oblika sobivanja, kjer je tesna bližina med partnerjema skoraj sprevrženo podobna simbiozi med materjo in otrokom, neke vrste "emocionalno koncentracijsko taborišče". Zelo zagovarjam bolj neobvezujočo bližino, ki se mi zdi, da je dvojina prihodnosti. Mislim, da bo slej ko prej tudi za večino drugih ljudi, ne le zame, potrebno, da se povežejo na alternativnejši način. Sama zelo zagovarjam ločeni spalnici in kopalnici, tu se marsikaj lahko razlomi ..." Način bivanja, ki si ga je izbrala, velikokrat še bolj ceni tudi zaradi soočanja z ženskami, ki so vpete v nesrečne partnerske odnose.

Predsodek: Ženska mora biti v zakonu na razpolago

"Gospe, ki pridejo k meni, mi pogosto potožijo, koliko drobnih posilstev se zgodi znotraj na videz zglednih zakonskih zvez. Zato se mi zdi pomembno, da sama znam ohranjati svojo samobitnost tudi ob moškem. Res je namreč hudo, ko se ženska ukloni zavoljo miru trenutni želji moškega po spolnosti. Moški, kakor koli vas imam rada, res znate včasih v sebi aktivirati male užaljene fantke, ko ne dobite spolne zadovoljitve v tistem trenutku, ko jo hočete." Ženska si v taki situaciji pogosto reče, "raje mu bom zdajle dala telo, da imam potem mir". A kot opozarja sogovornica, taka samozatajevanja, ki si sledijo iz dneva v dan in iz leta v leto, lahko izjemno skrhajo žensko samopodobo.

"Ženskam povem, da morajo moškim dati navodila za uporabo sebe in jim povedati tudi to, kar jih boli. Tudi v primeru konfliktov, ki se v odnosih seveda zgodijo in se čez dan ne razrešijo, se s hitrim seksom sredi noči, četudi je lahko ekstremno dražeč, tega ne rešuje. Ženska tako spusti v svoje telo, v svoje svetišče, moškega, ki jo je čez dan prizadel." Pomembno je, da si ženska kljub strahu pred zavrnitvijo upa reči "ne" in vztrajati, da se najprej razreši konflikt, ki ostaja v ozadju. "In se ne začneš ljubiti z grenkim priokusom, da si povzročaš samozlorabo."

Ženske so v določenem obdobju zaradi otrok, kariere, partnerja lahko pod precejšnjim stresom, z leti pa je po sogovorničinem mnenju komunikacije o čustvih v partnerskem odnosu vse manj. "To lahko vodi v resno rušenje ženske integritete in celo v seksualno suženjstvo. Ampak tu ne krivim moških! Ženska naj dela na sebi in naj se z moškim dogovarja." Nina Orel svoje poslanstvo vidi prav v opolnomočenju žensk, da si drznejo biti to, kar so. "Marsikatera ženska v odnosu kot v zlati kletki trepeta zaradi financ in eksistence ter požira stvari, ki jih ne bi smela."

Predsodek: Strast v partnerskem odnosu sčasoma usahne

Na svojih delavnicah in predavanjih se pogosto srečuje z nezadovoljnimi ženskami, ki sobivajo v odnosu, izpraznjenem strasti. Normalno je, da se odnos sčasoma spusti z nižin in zbanalizira, kljub temu pa se da s trudom marsikaj rešiti, je prepričana. "Ženske mi včasih pripovedujejo, da njihova strast do partnerja ne usahne, če si z njim deli kopalnico tudi med najbolj intimnimi opravili. A na žalost moram vsaki od njih povedati, da morda njena strast res ne usahne, problem je v tem, da so moški bolj vizualne osebnosti. Ženske se zelo rade prepustijo sproščenosti glede samih sebe. Nekatere s svojo namerno neurejenostjo še celo podzavestno želijo izsiliti od moškega dokaz, da jo brezpogojno ljubi, nekatere pa nehote, zaradi tempa življenja in skrbi, z leti zdrsnejo v samopozabo in odtujenost od lastnega telesa. Ko enkrat pride do tega, da imaš v laseh viklerje, na očeh pa kumare in masko na obrazu, gospod pa je v razvlečeni trenirki, si bosta oba hitreje začela skrivoma iskati partnerje zunaj zveze."

Ob tem sogovornica priznava, da sama prisega na zelo visoko estetizacijo odnosa s partnerjem. "To ni značilno za množice, in še enkrat poudarjam, da si mora vsak poiskati sebi primerno obliko sobivanja. Zdi se mi le, da, ne glede na to, ali si take vrste človek kot jaz ali ne, je v dvojini treba še bolj intenzivno skrbeti za ohranjanje svoje notranje in zunanje lepote, kot če si sam. Prav zaradi drobnih pasti, ki jih vsakodnevno življenje prinaša. Ne govorim o anomalijah, v smislu, da si opereš zobe in se našminkaš, še preden partner vstane iz postelje. To je nerealno v dolgoročnem odnosu. Vseeno pa menim, da je prav, da si urejena zaradi sebe. Da si sebi vredna poželenja. Ko ženska žarči erotiko, je to nekaj najlepšega, kar lahko sama sebi podari. Kolateralna škoda oziroma super posledica tega pa je, da si privlačen tudi drugemu."

Ženska potrebuje za spolni odnos čustveno navezanost

Nina Orel zase pravi, da ni nujno, da pozna moškega že leta in leta ali pa da je v ozadju globoka čustvena povezanost. "Lahko je tudi hipna strast, ki zna biti izjemno poživljajoča." Pomembna je privlačnost, ljubezen je po njenih besedah namreč zelo težko opredeljiv pojem. "Meni je ena izmed najlepših stvari t. i. 'brainsex' oziroma miselni, intelektualni in čustveni preplet vsega, kar imaš z drugim človekom poleg telesnega stika. Obstajajo strašno lepi telesni stiki, ki nimajo dolge zgodovine sobivanja ali poznanstva, ker se morda dolgoročno v dvojini niti ne bi dobro ujela, vseeno pa neskončno uživata v občasnih srečanjih, ki niso zavezujoča."

Zanjo prav tako ni nujno, da ima v določenem obdobju le enega ljubimca. "Z vsakim od ljudi, ki so ti blizu, se razvijejo posamezni čustveni ekosistemi. Veš, da z njimi nikoli ne bi mogel deliti vsakodnevnega življenja in si zaradi tega na neki način žalosten. A je stik s takim človekom čustveno, intelektualno in seksualno tako poživljajoč, da se mu ne želiš odreči." Ob tem priznava, da se kljub vsemu z leti lahko zgodi, da na eni ali drugi strani preskoči iskra.

"Vendarle ženska spolnosti ne bo mogla nikoli jemati tako tehnicistično, kot jo lahko vzame moški. To nikakor ne pomeni, da moški pri tem ne vključuje čustev, le lažje jih umakne. Ženske zaradi biološke pripravljenosti na materinstvo in zaradi popolne predaje sami sebi in partnerju v orgazmu še hitreje razvijemo neke vrste samopozabo. Pademo v moškega in nas ni več! Po spolnem odnosu ali po več se lahko iz hedonističnih žensk kar naenkrat spremenimo v zaljubljene punčke. To se lahko zgodi tudi moškim, a večkrat se zgodi pri ženskah. Gojiti iluzijo, da bi spolnost lahko jemale povsem instrumentalistično, se mi ne zdi smiselno."

Predsodek: Ženska spolna sla je manjša od moške

"Spolno slo pogojuje testosteron. Edina razlika med moškim in žensko je v tem, da se pri spolno neaktivnih ženskah zniža raven testosterona, zato je želja po spolnosti manj prisotna. Pri moških pa je ta količina, ne glede na spolno aktivnost, bolj ali manj enaka. Pri ženski na stopnjo poželenja vplivajo tudi nihanja v menstrualnem ciklusu. Res pa je, da ženske morda spretneje sublimiramo neizživeto spolno energijo v druge stvari, ki nam prav tako nudijo zadovoljstvo. Zato je morda videti, da smo strpnejše glede želje po zadovoljitvi spolnih potreb v obdobju, ko spolnosti ni. A ne zagrabite me za besedo! Primere, da bi bili bolj jasni, pogosto opisujem s pomočjo skrajnosti!"

Predsodek: Ženske varajo manj kot moški

Nina Orel pravi, da se večkrat sreča z ženskami, ki so v zakonu dopustile precej ponižujoče vedenje partnerja. "Pridejo k meni, kot da bi prišle v spovednico, in mi povedo, da so začele razmerje z mlajšim moškim, ker niso več zdržale teže odnosa v zakonu, celice pa zaradi še nepolnoletnih otrok še nočejo zapustiti. Take gospe relativno nečustveno in precej tehnicistično jemljejo ljubljenja z ljubimcem. Dobršna mera instrumentalizma in konzumpcijskega vidika je torej tudi pri ženskah, kadar so ujete v infrastrukturah, iz katerih se v tistem trenutku še ne morejo izviti."

Morda se bo ženska vseeno nekoliko pozneje oprijela zasilnega izhoda varanja kot moški, razmišlja sogovornica. "Raje bi poudarila, da bi lahko počasi prešli iz dobe neandertalcev, v bitja, ki znajo govoriti o težavah in s komunikacijo poskušajo rešiti tisto, kar se je začelo lomiti znotraj zveze. Če pa ne gre, nas je veliko svetovalcev, ki znamo pomagati v takšnih situacijah. Vse bližnjice vodijo čez minska polja in na koncu, če prevaraš partnerja, prevaraš samega sebe."

Ob tem pa dodaja, da je sama vseeno izkusila "vse strani trikotnika", zato nikogar ne obsoja. Kot pravi, se ji ženske prav zaradi iskrenega podajanja lastnih izkušenj na predavanjih, svetovanjih in delavnicah lažje odprejo. "Vidijo, da sem tudi jaz samo človek, ki je grešil in delal napake. Podajala sem se v stvari, ki so bile na meji avtodestrukcije, a sem se vsakič znova dvignila kot feniks iz pepela. V veselje mi je, da moje trpke izkušnje z moškimi niso bile zaman. Ko jih delim z ženskami, jim to pomaga pri njihovem samozdravljenju."