Vrednost izvoza v članice EU-ja je zrasla za le 0,4 odstotka, na 2,75 milijarde evrov. Izvoz v nečlanice EU-ja je zaradi visoke vrednosti poslov oplemenitenja narasel bistveno bolj. S 4,90 milijarde evrov je bil večji za 107,3 odstotka. Brez teh poslov se je izvoz v to skupino držav zvišal za 3,8 odstotka, na 924 milijonov evrov, je objavil državni statistični urad (Surs).

Posli oplemenitenja sicer obsegajo spreminjanje, izdelavo, sestavljanje, izboljšavo in prenovo večinoma uvoženih surovin in blaga s ciljem, da se izdela povsem nov ali resnično izboljšan izdelek. Najpogostejši so v farmacevtski industriji in v trgovinskih odnosih s Švico.

Vrednost uvoza iz članic EU-ja se je povečala za 3,2 odstotka, na 2,89 milijarde evrov, uvoz iz nečlanic Unije pa je zrasel za 63,2 odstotka, na 3,85 milijarde evrov. Brez poslov oplemenitenja se je uvoz iz držav zunaj EU-ja zvišal za 5,6 odstotka, na 766 milijonov evrov.

Pokritost uvoza z izvozom je bila marca 113,4-odstotna. Presežek pri blagovni menjavi s tujino je znašal 900 milijonov evrov.

Močno rast blagovne menjave statistika izkazuje tudi za celotno prvo trimesečje. Vrednost izvoza blaga je bila medletno višja za 48,4 odstotka, dosegla pa je 21,53 milijarde evrov. Vrednost uvoza je narasla za 15,2 odstotka, na 18,35 milijarde evrov.

Tudi v tem primeru se je zaradi poslov oplemenitenja vrednostno najbolj povečal izvoz v nečlanice EU-ja, in sicer za 104,3 odstotka, na 13,61 milijarde evrov. Izvoz v članice EU-ja je bil s 7,93 milijarde evrov večji le za odstotek. Uvoz iz članic EU-ja je narasel za štiri odstotke, na 8,34 milijarde evrov, uvoz iz nečlanic povezave pa za 26,4 odstotka, na 10,01 milijarde evrov.

Presežek v blagovni menjavi je v tem obdobju znašal 3,2 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 117,4-odstotna.