Slovenija naj bi po še veljavnih načrtih letos za obrambne zadeve namenila 1,52 odstotka bruto domačega proizvoda, prihodnje leto pa predvidoma 1,6 odstotka BDP-ja, navaja novinar Radia Slovenija Aleš Kocjan.

Sorodna novica Golob: Izdatke za obrambo bo treba na dva odstotka BDP-ja zvišati pred letom 2030

Nominalno to na letni ravni pomeni precej več kot milijardo evrov. A to je še vedno občutno manj od pričakovanih dveh odstotkov BDP-ja, pa tudi občutno manj od novih pričakovanj ZDA, ki od članic Nata pričakujejo zvišanje izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP-ja.

Slovenski obrambni izdatki naj bi se sicer po napovedih hitreje poviševali, kot je bilo predvideno še pred nastopom Donalda Trumpa in ob spremenjenih geopolitičnih ter varnostnih razmerah v svetu. A ob tem obstaja še nekaj nejasnosti, zlasti glede vprašanja, kaj vse lahko naša država uvrsti med obrambne izdatke.

Čeprav višina ameriških izdatkov za obrambo trenutno sega do 3,4 odstotka njihovega bruto družbenega proizvoda, kar z 916 milijardami dolarjev predstavlja kar 37 odstotkov svetovnih obrambnih izdatkov, je ameriško pogajalsko izhodišče pred vrhom Nata v Haagu znano – od zaveznic pričakujejo poenotenje o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP-ja.

Seveda pa je še vse stvar pogajanj, pravi nekdanji veleposlanik pri zvezi Nato, sicer strokovnjak za obrambno ekonomiko Erik Kopač: "Dejstvo je, da pogajanja še niso končana, ali pa bodo končana tih pod vrhom ali celo na samem vrhu Nata."

Trenutno veljavna zaveza, ki so jo države članice sprejele pred desetimi leti v Walesu, je dva odstotka BDP-ja. Veliko je ugibanj, kakšen bo dogovor na letošnjem vrhu Nata junija v Haagu.

Sorodna novica Ali več denarja za oboroževanje prinaša več miru ali več nevarnosti?

"Kaj bo na koncu, je težko napovedati, lahko rečemo, da zagotovo ne bo dva odstotka. Ocenjujem, da bo več kot tri odstotke," pravi Kopač.

V Sloveniji je vlada razpravo o dvigu obrambnih izdatkov razširila s pojmom odpornost in namenjanjem denarja zmogljivostim za dvojno rabo, torej za civilne in obrambne namene. Toda definicije obrambnih izdatkov v EU-ju in Natu so po besedah Kopača zelo jasne – tam koncepta odpornosti ni.

"Obrambni izdatki po definiciji, ki jo ima Nato, vključujejo samo tisto, kar je neposredno uporabljeno od oboroženih sil za izvajanje njenih temeljnih nalog, to pa je obramba. EU prevzema definicijo OZN-a, ki pa je mimogrede na tem področju še striktnejša," pojasnjuje Kopač.

Slovenija ima z dvigovanjem obrambnih izdatkov velike težave zaradi odpora javnosti, a vojna v Evropi je dejstvo in zaradi tega se dogaja enormna vojaška transformacija zavezništva in tudi nacionalnih obramb, še pojasnjuje nekdanji veleposlanik.

Slovenija ob dvigovanju izdatkov za obrambo želi krepiti domačo obrambno industrijo

Obrambno ministrstvo je pripravljeno na morebitno zvišanje izdatkov za obrambo, k čemur poziva tudi zveza Nato. Ko se bo vlada odločila za to, bodo nekatere projekte pospešili, poroča novinar Radia Slovenija Robert Škrjanc.

Pri tem pa veliko stavijo na slovensko obrambno industrijo, ki lahko zagotavlja nižje cene in več nadzora nad izdelki. Nekatera tuja obrambna podjetja namreč zelo zlorabljajo trenutne varnostne razmere.

V zadnjih letih lahko med večje vojaške nakupe uvrstimo dve transportni vojaški letali, vozila oshkosh in protioklepne rakete spike. Pri osebni oborožitvi smo kupili 10 tisoč Arexovih pištol, za dobrih 46 milijonov evrov se zdaj kupujejo belgijske puške. Pri večjih oborožitvenih sistemih pa vodja logistike Željko Kralj omenja sistem iris in francoski artilerijski sistem caesar.

"Prvi iris pride marca leta 2027, zdaj končujemo za drugi paket. Druga zgodba je, da končujemo artilerijo. Govorimo o 12 havbicah, dveh baterijah, pozneje načrtujemo še tretjo," pravi Kralj.

Sorodna novica Shod proti oboroževanju: Za življenje je potreben mir

Skoraj 190 milijonov evrov nas bo stalo šest helikopterjev leonardo. "Po načrtu je prvi helikopter predviden proti koncu leta 2026, preostali štirje januarja, februarja leta 2027."

Slovenija namerava sicer kupiti 12 helikopterjev. "Za preostalih šest imamo pred kratkim potrjeno, da bo enaka cena."

Potem so tu še štirje posebni helikopterji, namenjeni specialnim enotam. Največji in najdražji pa je 700 milijonov evrov vreden nakup bojnih kolesnih oklepnih vozil 8 x 8.

Razpisna dokumentacija je že poslana na finsko obrambno ministrstvo, pravi Kralj. "Poskusili bomo končati do sredine junija ves ta postopek, če pa bo potreben dodaten čas za tehnična usklajevanja in pogajanja, bomo to podaljšali."

Patrie bodo opremljene z domačo oborožitveno postajo. Kot pravi Kralj, moramo verjeti v slovensko obrambno industrijo, saj lahko zagotavlja nižje cene in več nadzora nad proizvodi. "Oni nas potrebujejo zaradi referenc in mi jim lahko pomagamo pri prodaji."

Nekatera tuja obrambna podjetja namreč po besedah Kralja zelo zlorabljajo trenutne varnostne razmere in močno zvišujejo cene svojim izdelkom.