Davčnih prihodkov se je lani nateklo za nekaj manj kot 12,16 milijarde evrov. Pri tem so najbolj narasli prihodki pri davkih na proizvodnjo in uvoz (za 7,8 odstotka, na 7,59 milijarde evrov). Med temi davki so strukturno najpomembnejši DDV in trošarine, na DDV je npr. odpadlo 21,7 odstotka vseh davčnih prihodkov, je navedel statistični urad (Surs).

Prihodki od davkov na dohodek in premoženje so dosegli nekaj manj kot 4,55 milijarde evrov oz. za 3,4 odstotka več kot v letu pred tem. Rast je bila podobno izrazita pri davkih od dohodka posameznikov ali gospodinjstev, torej dohodnini, pri kateri so se prihodki povečali za 3,3 odstotka, na 2,92 milijarde evrov, in pri davkih od dohodka pravnih oseb, ki so bili z 1,33 milijarde evrov višji za 3,1 odstotka.

Prihodki od socialnih prispevkov so dosegli skoraj 9,31 milijarde evrov in so se v primerjavi z letom 2022 povečali za 6,5 odstotka. K temu zvišanju so po pojasnilih statistikov prispevali tako večji prihodki od socialnih prispevkov gospodinjstev, ti so narasli za 6,7 odstotka, na blizu 5,79 milijarde evrov, kot prispevki delodajalcev, ki so šli navzgor za 6,6 odstotka, na nekaj manj kot 3,35 milijarde evrov.

V celotnih davkih in socialnih prispevkih je delež davkov znašal 56,3 odstotka, socialnih prispevkov pa 43,1 odstotka.

Davčni prihodki v vrednosti slabih 38 odstotkov BDP-ja

Delež vseh davčnih prihodkov v BDP-ju je lani dosegel 21,3 odstotka in bil za 0,6 odstotne točke nižji kot leto prej. Lanski padec sledi izraziti rasti v letu 2021, ko se je okrepil za 1,7 odstotne točke. Pred tem je v koronskem letu 2020 ta delež nazadoval za 1,8 odstotne točke. Glede na predkoronsko leto 2019 je bil delež lani manjši za 0,7 odstotne točke.

Delež socialnih prispevkov v BDP-ja je bil s 16,3 odstotka za 0,4 odstotne točke manjši kot v letu 2021, potem ko se je ta delež v koronskem obdobju nekoliko povečal. Glede na 2019 je bil tako delež še vedno za 0,4 odstotne točke višji.

Skupaj so tako prihodki od davkov in socialnih prispevkov zalegli za 37,6 odstotka BDP-ja, kar je bilo eno odstotno točko manj kot v letu 2021. Predlani se je delež ob pokoronskem okrevanju gospodarstva okrepil za dve odstotni točki. Glede na predkoronsko leto 2019 je bil skupni delež prihodkov države od davkov in prispevkov v BDP-ju nižji za 0,3 odstotne točke.

Javnofinančni primanjkljaj pri treh odstotkih

Statistični urad je objavil tudi revidirane javnofinančne statistike za obdobje od 2019 do 2022. Medtem ko za leta 2019, 2020 in 2021 večjih sprememb ni, je bil po revidiranih podatkih javnofinančni primanjkljaj lani v absolutnih številkah za 62 milijonov evrov manjši od predhodnih ocen. Dosegel je nekaj manj kot 1,72 milijarde evrov. V deležu od BDP-ja pa se njegova višina ni spreminjala in ostaja pri treh odstotkih.

Skupaj so imele sicer vse javne blagajne ob upoštevanju neto zadolževanja lani za nekaj več kot 25,18 milijarde evrov prihodkov, izdatki (skupaj z izdatki za obresti) pa so dosegli skoraj 26,90 milijarde evrov.

Javni dolg je ob koncu 2022 dosegel 41,24 milijarde evrov ali 72,3 odstotka BDP-ja.