Foto: BoBo
Foto: BoBo

S podpisom odloka je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, določila 22. avgust. Z istim dnem bo mogoče tudi vlaganje kandidatur. Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev.

Glasovanje v morebitnem drugem krogu volitev se po zakonu opravi najpozneje 21 dni po prvem glasovanju. Ta bo tako najverjetneje 13. novembra, v njem pa se bosta pomerila kandidata, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov. Novoizvoljeni predsednik bo v DZ predvidoma prisegel 23. decembra, dan zatem, ko se izteče mandat aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju – ta je svoj drugi mandat začel 23. decembra 2017.

V skladu z zakonom morajo biti volitve predsednika republike opravljene najpozneje 15 dni pred iztekom petletne mandatne dobe prejšnjega predsednika republike, volitve pa se razpišejo najprej 135 in najpozneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja sicer ne sme preteči več kot 90 dni, in ne manj kot 60 dni.

Kandidaturo uradno napovedalo več kandidatk in kandidatov

Vlaganje predsedniških kandidatur sicer uradno še ni mogoče, je pa medtem kandidaturo uradno napovedalo že več kandidatov. V tekmo za stolček v predsedniški palači se med drugim podajajo podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, nekdanji zunanji minister Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši in zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar.

Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na to funkcijo. Po ustavni ureditvi predsednik predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Med njegovimi pristojnostmi so razglašanje zakonov, imenovanje in predlaganje nekaterih funkcionarjev ter razpis volitev v državni zbor.

 Predsednica DZ-ja je vse volivke in volivce  pozvala, da se volitev udeležijo. Foto: BoBo
Predsednica DZ-ja je vse volivke in volivce pozvala, da se volitev udeležijo. Foto: BoBo

Predsednica DZ-ja poudarila moralno avtoriteto predsednika republika

Volitve so pomemben element demokratične družbe, je ob razpisu predsedniških, lokalnih in volitev v državni svet poudarila predsednica DZ-ja. Spomnila je, da ustava v tretjem členu določa, da preko volitev ljudstvo izvaja svojo oblast. "Vse volivke in volivce pozivam, da se volitev udeležijo in skrbno izberejo novega predsednika ali predsednico republike Slovenije in tudi županje ali župane ter občinske svetnike, ne nazadnje pa tudi državne svetnice in svetnike," je dejala predsednica DZ-ja. Kot je napovedala, bodo akti o razpisu volitev še danes objavljeni v uradnem listu.

Predsednica DZ-ja je dejala, da si na mestu predsednika republike želi "osebo z visoko moralno integriteto, izjemno dobro moralno podlago in tudi z moralnim kompasom". Želi si osebo, ki bo spoštovala načela pravne države, ustavnost in zakonitost ter bo jasno izrazila svoje mnenje, kadar bo menila, da so vsa ta načela kršena. Ob tem je opozorila, da predsednik republike ni "samo neka protokolarna funkcija, ampak je tudi moralna avtoriteta".

Lokalne volitve bodo 20. novembra

Sočasno je predsednica DZ-ja razpisala tudi lokalne volitve, ki bodo, kot je to določeno z zakonom, tretjo nedeljo v novembru, torej 20. novembra. Drugi krog županskih volitev v občinah, kjer v prvem krogu še ne bodo izvolili župana, pa bo 4. decembra. Volilna opravila bodo začela teči 5. septembra.

Volitve bodo potekale v vseh 212 občinah. Volivke in volivci pa se bodo na njih izrekali tako o županih, kot članih občinskih svetov, ki imajo glede na velikost občine različno število članov, v skladu z zakonom od sedem do 45. V občinah, kjer prebivajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, bodo volili tudi predstavnike teh skupnosti v občinski svet.

V občinah z ustanovljenimi ožjimi deli pa bodo hkrati potekale še volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Zakon namreč določa, da se te volitve opravijo hkrati kot redne volitve v občinske svete, razpišejo pa jih župani. Kandidate oz. kandidatne liste lahko določijo politične stranke v občini, lahko pa jih vložijo tudi volivci.

V občinah, kjer je članov občinskega sveta od sedem do 11, se ti volijo po večinskem volilnem sistemu, v številčnejših občinskih svetih pa po proporcionalnem. Po večinskem sistemu pa se volijo tudi predstavniki italijanske ali madžarske oziroma romske skupnosti.

Za župana pa je izvoljen kandidat, ki na volitvah dobi večino veljavnih glasov. Če nobeden od kandidatov ne dobi večine glasov, se izvede drugi krog volitev, kjer volivci izbirajo med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.

Novembrske lokalne volitve bodo osme v samostojni Sloveniji. Volilna udeležba je v primerjavi s prvimi nekaj volitvami v zadnjem obdobju nekoliko nižja; nazadnje se je na volišča odpravila dobra polovica volilnih upravičencev. Vse uspešnejše so na volitvah neodvisne liste in župani, ki kandidirajo samostojno oz. s podporo volivcev.

Na lokalne volitve pa se pripravljajo tudi v strankah, v večini potekajo postopki evidentiranja kandidatov. Čeprav morebitnega sodelovanja ne izključujejo, se večina strank na volitve podaja samostojno, nadejajo se, da bodo izboljšale rezultate izpred štirih let.

Volitve v državni svet potekajo posredno

Volitve v državni svet bodo 23. (takrat bodo izbirali predstavnike lokalnih interesov) in 24. novembra, ko bodo izbirali predstavnike delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev ter negospodarskih dejavnosti. Za dan razpisa splošnih volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 1. september.

Volitve v DS potekajo posredno, državni svetniki pa so voljeni za dobo petih let. Sestavo državnega sveta, v katerem so zastopani različni družbeni interesi, določa že ustava. Ta DS opredeljuje kot zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Med 40 člani DS-ja so po štirje predstavniki delodajalcev in delojemalcev, štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih interesov.

Znani datumi jesenskih volitev