Redna aprilska seja DZ-ja ena najkrajših v zgodovini

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Marjanu Šarcu in njegovi ministrski ekipi se je začela redna aprilska seja DZ-ja, ki bo ena najkrajših nasploh. Najbolj pričakovana je bila razprava o problemih zdravstva. Miho Kordiša z Levice je zanimalo, ali je premier pripravljen podpreti novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, "ki bo zašila vse luknje, ki v tem hipu omogočajo privatizacijo javnega, solidarnega zdravstvenega sistema". Šarec je Kordišu odgovoril, da se mora, čeprav se v večini stvari s poslancem Kordišem ne strinja, tu z njim deloma strinjati, pri čemer je imel v mislih predvsem neprimernost pisma sindikata družinskih zdravnikov Praktikum, ki je svojim članom predlagal odpovedi v zdravstvenih domovih, češ da se lahko v njih zaposlijo tudi kot zasebniki.

Šarec je pojasnil je, da je bil zakon o zdravstveni dejavnosti v prejšnjem mandatu dopolnjen le z enim, a precej pomembnim stavkom, ki omogoča ravno tovrstno sklepanje pogodb z zdravniki. "Prizadevali si bomo, da vnesemo popravek v ta zakon," je Kordišu odgovoril Šarec. "Ta člen očitno omogoča nekatere sindikalne aktivnosti, ki niso ravno na mestu," je dejal in napovedal nadaljevanje dialoga s sindikati. Dodal je, da sicer ne dvomi v preobremenjenost zdravnikov, a da z grožnjami v dialogu ne bodo prišli daleč.

Šarec: Koncesionarji so del javnega zdravstva

Premier Šarec se tudi ni strinjal z oceno, da so koncesije glavni vzvod neželene privatizacije. Po njegovih besedah velja koncesionarje razumeti kot del javnega zdravstva in ne kot zasebnike. Je pa pritrdil mnenju, da je vendarle treba novelirati zakon o zdravstveni dejavnosti. Glede odnosa vlade do zdravniških sindikatov pa je dejal, da loči med sindikati in zdravniki.

Ob tem je navedel podatke, ki po njegovih besedah kažejo, da so se čakalne dobe v zadnjega pol leta, od oktobra do marca, vendarle skrajšale. "Skupno število čakajočih se je zmanjšalo za 40.180 oziroma za 24 odstotkov. Od tega se je število čakajočih na prve specialistične preglede zmanjšalo za več kot 15.600 oziroma za petino," je dejal.

Število čakajočih na terapevtske in diagnostične posege se je po Šarčevih besedah zmanjšalo za 24.500 oziroma za več kot četrtino: "V istem obdobju, torej od oktobra do marca, se je skupno število čakajočih nad dopustno čakalno dobo zmanjšalo za 20.060 bolnikov oziroma za 29 odstotkov. Od tega se je število čakajočih na prve specialistične preglede zmanjšalo za 5750 oziroma 17 odstotkov."

Število čakajočih na terapevtske in diagnostične posege pa se je zmanjšalo za 40 odstotkov, to je za 14.310. "To pomeni, da se čakalne vrste vendarle znižujejo, ne še tako, kot bi si vsi to želeli, vendar, nek napredek je," je še dodal premier.

Premierja presenetilo pismo sindikata Praktikum

Premier Marjan Šarec je ob robu seje DZ-ja zagotovil, da ob prisluškovalni aferi glede arbitraže Slovenija s Hrvaško ni "v nič večjem sporu, kot smo bili doslej, tudi nobenih izrednih razmer ni". Kljub srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem pretekli teden pa Hrvaška ni nič bolj pripravljena na implementacijo arbitražne razsodbe, je pojasnil in dodal, da je povedal že vse v povezavi s to afero. "Dodam lahko samo to, da me žalosti, da del slovenske opozicije, pa še kdo, bolj sodeluje s Hrvati kot pa z domačo politiko. Tega na Hrvaškem ne boste našli, tam je enotnost," je še opozoril Šarec, ki je tudi zavrnil namige, da je televizija POP TV dobila posnetke o poskusu vplivanja na televizijo od vlade. Prav tako ne verjame, da so jih mediji dobili od Sove. Sam pa prisluhov ni slišal, dokler jih niso objavili mediji, pred tem je bil obveščen samo, da "nekaj obstaja".

Šarcev odziv na prisluškovalno afero

Šarcu se mudi z izgradnjo tretje razvojne osi

Poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek je Šarcu postavil vprašanje v zvezi s traso hitre ceste od Šentruperta oz. Arje vasi do Velenja. Znova se je zavzel za traso od Arje vasi, ki bi jo zgradili hitreje, bila bi cenejša za 200 milijonov evrov, uničila bi manj kmetijskih zemljišč in terjala rušenje manj objektov. Prav tako bi povezala regionalna središča Velenje, Celje in Žalec. "Korošci si cesto zaslužijo ‒ že včeraj," je opozoril Reberšek.

Premier se je strinjal, da mora biti projekt zgrajen transparentno, okoljsko sprejemljivo in v korist državljanov. Je pa opozoril na številne civilne iniciative, ki se pojavljajo ob tovrstnih projektih. "Nekatere imajo dober namen, druge spet drugačnega," je menil. Dodal je tudi, da na splošno velja, da bi vsi želeli cesto in drugo infrastrukturo, a ne mimo njih. "Prav je, da se pogovarjamo, da izmenjamo stališča, a trasa, ki je zdaj predvidena, je bila izbrana po dolgih, mučnih postopkih," je nadaljeval Šarec. Poudaril je, da nobena od dveh tras do Velenja ni idealna in bo vsaki od tras kdo nasprotoval, sta pa bili obe ocenjeni "z vseh mogočih vidikov". "Če želimo, da bomo začeli tretjo razvojno os res graditi, da bomo res enkrat dočakali tudi odprtje, moramo nehati s temi večnimi premetavanji sem in tja in spreminjanjem tras," je opozoril in dodal, da bo, če ne bomo hitro zgradili tretje razvojne osi, "stagniralo gospodarstvo in vse druge stvari".

Šarec izzvan, da predstavi svojo vizijo Evropske unije

Kakšna je Šarčeva vizija EU-ja?

Ker bo Slovenija predsedovala Svetu EU-ja v drugi polovici leta 2021, je poslanec SDS-a Anže Logar predsednika vlade vprašal, kakšno je njegovo videnje prioritet Evropske unije in Slovenije v njej. Šarec je odgovoril, da se bodo po volitvah v EU na novo vzpostavile osrednje institucije EU-ja in da z odhajajočo Komisijo ne moremo biti zadovoljni. "Želim si, da se prihodnji petletni mandat ne bi vrtel le okoli ene teme, kot se je zdaj dolgo časa okoli brexita. Tukaj so podnebne spremembe, digitalizacija, prost pretok ljudi, blaga in storitev."

Poudaril je, da je na EU doslej preveč vplivala strankarska solidarnost, predvsem znotraj vladajočega EPP-ja, pri čemer je Šarec znova izrazil razočaranje, da se predsednik Komisije EU-ja Jean Claude Juncker ni postavil na stran vladavine prava v zvezi z arbitražno razsodbo. Hrvaška vladajoča stranka HDZ je namreč prav tako kot Juncker članica Evropske ljudske stranke. "Verjamem, da bo naslednji mandat spoštoval vladavino prava, solidarnost in enakopravnost." Šarec zato meni, da je prva naloga EU-ja po volitvah, da bo njeno vodstvo manj politično, nevtralnejše in obzirnejše tudi do manjših držav. Po zagotovilih Šarca delovna skupina že pripravlja nabor dosjejev, ki bodo obravnavani pod slovenskim predsedovanjem Svetu EU-ja. Logar je bil do Šarčevega odgovora kritičen, očital mu je votlost in pomanjkanje vizije.

"Združitev" Primorske z matično domovino?

Prvi je poslansko vprašanje premierju zastavil Zmago Jelinčiča, predsednika SNS-a, ki ga je zanimalo Šarčevo stališče do predlagane spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero poslanci koalicije in Levice predlagajo preimenovanje praznika vrnitve Primorske k matični domovini. Po Jelinčičevem mnenju namreč predlog spreminja mednarodnopravno določene termine v mednarodni pogodbi v škodo Slovenije.

Če bi želeli primerno zaznamovati praznik vrnitve Primorske k matični domovini in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, bi morala biti praznika tudi dela prosta dneva, je dejal Šarec in dodal: "Menim, da bi bil najbolj ustrezen termin "združitev" primorskega naroda z matičnim slovenskim narodom. Ne vidim pa nobene potrebe, da se praznik v tem predvolilnem času preimenuje. Dobil sem tudi veliko pisem Primorcev, ki temu nasprotujejo, in nekaj pisem, ki so za to."

Šarec o tretji razvojni osi: Nehajmo se preganjati okoli tras in začnimo delati. Foto: DZ/Matija Sušnik

Redna aprilska seja bo potekala le še v torek, ko bodo poslanci največ časa namenili predlogu SDS-a za spremembe zakona o dohodnini. Pričakovati je, da bodo poslanci predlogu prižgali rdečo luč in bo končal zakonodajno pot, saj bo šele zatem DZ lahko začel odločati o vladnem predlogu novele istega zakona, s katero se davčno razbremenjuje regres za letni dopust.