Rebalans po Šarčevih besedah zagotavlja ustrezno razmerje med zagotavljanjem stabilnosti javnih financ, skrbjo za državljane in širšim razvojem države. Foto: BoBo

Državni zbor je končal dolgo razpravo o rebalansu proračuna, glasovanje bo v sredo, izid pa je že znan. Rebalans bo potrjen, saj so podporo proračunskim dokumentom poleg poslanskih skupin manjšinske vlade napovedali tudi v Levici in SNS-u, rebalans bosta podprla tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Podporo mu odrekajo le v SDS-u in NSi-ju.

"Pred vami je rebalans proračuna, delno ukrojen po vnaprej vzetih merah," je poslance nagovoril predsednik vlade Marjan Šarec. Javne finance so obremenjene s posledicami preteklih odločitev in obveznosti, zato so popravki veljavnega proračuna nujni, je pojasnil odločitev vlade za pripravo rebalansa. Spomnil je na dogovor o zvišanju plač javnih uslužbencev iz lanskega decembra, ki je bilo po letih odrekanja upravičeno, a Šarec zdaj pričakuje razumevanje, da nova zvišanja niso mogoča.

Šarec: Brezčutnosti nam ne morete očitati

Bombončki prav tako niso bile višje povprečnine za občine, spomnil je tudi na zvišanje denarnih socialnih pomoči in letni dodatek za upokojence. "Lahko nam očitate marsikaj, brezčutnosti pač ne," je dejal.

Rebalans po Šarčevih besedah zagotavlja ustrezno razmerje med zagotavljanjem stabilnosti javnih financ, skrbjo za državljane in širšim razvojem države. Prihodki se bodo v primerjavi z veljavnim proračunom povečali za 6,2 odstotka, na 10,35 milijarde evrov, odhodki pa za 4,8 odstotka, na 10,16 milijarde evrov. Ob tem je opozoril, da tudi letos pričakujemo presežek, in sicer 193,6 milijona evrov.

Ne le pravice, tudi dolžnosti

Z rebalansom bodo skoraj vsa ministrstva dobila več denarja, finančno pa se bo okrepilo več področij. "Ne zatiskam si oči, da bi različni akterji želeli več denarja ‒ zase, seveda," je dejal in dodal, da čaka na dan, ko bomo kot družba naredili premik k zavesti, da ima vsak posameznik tudi odgovornosti, ne le pravice.

Ugotovil je, da imamo dva različna pogleda na izvajanje fiskalne politike. "Nekateri bi imeli zgolj in samo socialno državo in še več sociale, pa čeprav Slovenija za transferje namenja veliko. Na drugi strani so tisti, ki bi pas zategovali in varčevali do maksimalne možne mere. Mi smo izbrali vmesno, kompromisno pot. Tako pot, ki bo javnofinančno vzdržna ne glede na morebitne ovire," je dejal.

"Gospodje, ali ste vi v letih 2004‒2008 državo pripravili na krizo?"

Na opozorila fiskalnega sveta, da so izdatki načrtovani kar za 270 milijonov evrov previsoko, je odgovoril z ugotovitvijo, da prihaja do tekmovanja, kdo bo izrekel bolj črnogledo napoved. "Gospodje, kje ste bili, ko se je država brezglavo zadolževala, da imamo danes 35 milijard evrov dolga," je nagovoril tiste, ki pravijo, da je rebalans slab.

Odgovoril je tudi glasovom iz opozicije, da se vlada ne pripravlja na krizo. "Gospodje, ali ste vi v letih 2004‒2008 državo pripravili na krizo?" je vprašal. Zagotovil je, da se vlada zelo dobro zaveda povečane nestabilnosti mednarodnega okolja, učinkov trgovinskih vojn in ohlajanja izvoznih partneric, a meni, da je to ne sme ohromiti pri njenem delu.

Šarec je zagotovil, da obravnavani rebalans omogoča korake v pravo smer. "Predstavlja uravnoteženje skrbi za ljudi na eni strani in širšega razvoja na drugi, a nikakor ne na škodo stabilnosti javnih financ," je povzel premier.

Bertoncelj: "Rebalans je stabilen in razvojno naravnan"

Minister za finance Andrej Bertoncelj je dodal, da je vlada predlog rebalansa pripravila z mislijo na strukturne reforme, ki nas čakajo. Vlada je pri pripravi rebalansa po Bertoncljevih besedah sledila trem ključnim usmeritvam, to so doseganje nominalnega presežka v javnih financah, zniževanje javnega dolga in zagotavljanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. "Rebalans je stabilen in razvojno naravnan. Nagovarja vse generacije in je prijazen za državljanke in državljane," je dejal Bertoncelj.

Zavrnil je očitke o ekspanzivni naravnanosti javnih financ. Javni dolg se znižuje v skladu s pravili EU-ja, Slovenija je dosegla tudi napredek pri uresničevanju posebnih priporočil, povezanih s strukturnimi reformami, je poudaril minister. "In naša gospodarska rast je dvakrat višja od povprečja evrskih držav," je dodal. Sicer pa se načrtovani odhodki zvišujejo tudi zaradi črpanja evropskih sredstev.

Napovedal je, da bo vlada srednjeročne cilje ustrezno naslovila s spomladanskimi dokumenti, ki jih mora pripraviti za Evropsko komisijo.

Z rebalansom se zaradi ugodnih gospodarskih gibanj prihodki povečujejo, rasti pa sledijo tudi odhodki, čeprav nekoliko počasneje. Fiskalni svet sicer opozarja, da je poraba načrtovana previsoko. Foto: Pixabay

Koalicija enotna

Rebalans proračuna so v koalicijskih strankah označili kot dober. V LMŠ-ju v rebalansu vidijo razvojno in socialno naravnanost. "Predvsem pa ljudem daje več za njihove davke kot do zdaj," je dejal Brane Golubovič.

V SMC-ju so poudarili, da bodo po zaslugi rebalansa skoraj vsa ministrstva dobila več sredstev za izvajanje svojih politik. Igor Zorčič je ob tem pozdravil dejstvo, da gre velik delež dodatnih sredstev za podjetništvo, izboljšanje konkurenčnosti, izobraževanje in znanost, promet, prometno infrastrukturo, kulturo, okolje, varnost in zaščito ter socialno varnost. Vseeno pa se moramo po njegovih besedah upirati skušnjavi po čezmerni porabi in tudi v času ugodnih gospodarskih razmer voditi dolgoročno vzdržno javnofinančno politiko.

Tudi v SAB-u po besedah Maše Kociper rebalans ocenjujejo kot dober. "Glede na trenutno vlado je tudi nekoliko bolj socialno naravnan, kar se nam zdi položaju primerno," je dejala in dodala, da morajo šest zaporednih let gospodarske rasti končno občutiti tudi posamezniki.

Da se po desetletju varčevanja ljudem vrne vsaj del odvzetega, se je strinjal tudi Jani Prednik (SD). "Rebalans predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali," je dejal in dodal, da se zdi rebalans optimalen.

Poslancem DeSUS-a se zdi pomembno, da je v rebalansu poleg redne uskladitve pokojnin predvidena tudi izredna uskladitev. Sicer pa je po besedah Roberta Polnarja rebalans razvojno naravnan.

Podpora Levice, SNS-a in poslancev narodne skupnosti

V Levici so bili sprva do rebalansa zadržani, a kot je dejal Luka Mesec, so se ga zdaj odločili podpreti. "Mislim, da je splošna usmeritev tega proračuna pravilna," je povedal in zavrnil kritike nekaterih, da je premalo varčevalen.

V SNS-u bi rebalans pripravili bolje in bolj transparentnega, predvsem pa ne bi razmetavali z denarjem. "Razsipništvo se kaže na raznih postavkah proračuna," je povedal Zmago Jelinčič Plemeniti, a kljub temu bodo rebalans podprli.

Rebalans bosta prav tako podprla poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti.

SDS in NSi rebalansa ne bosta podprla

Rebalansa pa ne bodo podprli v SDS-u. Poslanec Marko Pogačnik je spomnil na svarila iz Bruslja in negativno mnenje fiskalnega sveta. V SDS-u v rebalansu prav tako pogrešajo reforme. "Strukturne reforme pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe postajajo vse bolj nujne, če želi Slovenija ostati na poti dinamične in trajnostne rasti," je še dejal poslanec največje opozicijske stranke.

Prav tako podporo rebalansu odrekajo v NSi-ju, čeprav ‒ kot je priznal Matej Tonin ‒ v njem ni vse slabo. "Glasovali bomo proti, ker si želimo jasno povedati, da smo proti teptanju dialoga," je povedal in pojasnil, da so se tako odločili, ker vlada ne prisluhne predlogom opozicije za prerazporeditev sredstev na nekaterih postavkah.

Poslanska razprava o rebalansu proračuna