Gost oddaje Politično s Tanjo Gobec je bil predsednik vlade Marjan Šarec. Foto: TV Slovenija
Gost oddaje Politično s Tanjo Gobec je bil predsednik vlade Marjan Šarec. Foto: TV Slovenija

Gost oddaje Politično s Tanjo Gobec je bil predsednik vlade Marjan Šarec. Teme pogovora so bile razrešitev celotne uprave Petrola pretekli teden, kjer za zdaj ni nobenih oprijemljivih razlag, kako in zakaj se je zgodila, razhajanje vladnega petorčka z Levico in padec javnomnenjske podpore vladi.


Torej, kdo je zamenjal upravo Petrola, če to niste bili vi?

Nadzorni svet, uradno, ne vem pa, kaj je zadaj. Glede na to, da bi pričakoval, da se takšna zamenjava zgodi, ko vidiš neke konkretne anomalije, nepravilnosti, ki bi lahko ogrozile samo družbo. Tukaj pa smo dobili samo pojasnilo, da gre za razhajanje v konceptih.

Verjamete v to razlago o razhajanju konceptov? Koga lahko vprašate o razlogih?

Razhajanje konceptov verjetno ne more biti kar tak razlog takoj za zamenjavo čez noč. Zato smo tudi pozvali SDH, da nam pojasni razloge za to, ker se bojim, da se je lahko zgodilo, da je kdo kam poklical, pa so zato zamenjali.

Če ostaneva pri tem, kdo je kam poklical. Zapisali ste, da LMŠ zagotovo ni in da je to dezinformacija. Niste napisali vlada, ampak LMŠ. Ali torej imate podatke, da bi katera druga stranka lahko to naredila?

Najprej smo bili napadeni kot LMŠ, da smo mi zadaj, kar je čista neumnost. Glede na to, da nimamo svojih članov nadzornega sveta, ta nadzorni svet je od prej. Nismo nastavljali nobenih novih ljudi notri in bi se zato to zelo težko zgodilo. Če pa kakšna druga stranka, pa ne vem. Vsekakor sem z gospodom Berločnikom še v Moskvi govoril, sva se dogovarjala, da mi bo tudi predstavil koncept poslovanja, želel je sestanek in sva se tudi v tej smeri pogovarjala. Zato me je ta zamenjava nekako presenetila, precej.

Ampak komentarji ne pojenjajo. Gre za politično zamenjavo in javnost razume, kot da je to storila vlada.

Ne.

Ko govorite o strankah, zagotovo to ne more biti opozicijska stranka SDS ali pa Levica. Torej katera od vladnih strank?

Zato sem želel pojasnila, zato smo tudi na vladni dopisni seji sprejeli ta sklep, da zahtevamo pojasnila, ker je dejansko ta zamenjava sumljiva.

Katera stranka od koalicijskih, če to ni LMŠ, se pravi SMC, SD, SAB ali DeSUS, čigavi nadzorniki so izvedli to menjavo?

Zame kot predsednika LMŠ-ja je pomembno, da ni LMŠ. Kdo pa je drug zadaj, pa ne vem. Ve pa se, kdo je dlje v politiki in kdo ima kje kakšne ljudi.

To je?

Različne stranke, saj so mnoge stranke že dolgo na sceni.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Ker vprašanje je, če vi ne morete izvedeti, kaj je zadaj, pripisuje pa se politično kadrovanje vedno aktualni vladi, kdo pa potem lahko izve, kaj se je v resnici zgodilo?

Vlada v Petrolu vsekakor ni večinski lastnik. Ima 30-odstotni delež. Kot solastnik ima vlada pravico vedeti, zakaj se je nadzorni svet odločil tako, kot se je, in upam, da bomo ta pojasnila tudi dobili. Upam pa, da so bili tudi mali delničarji obveščeni in da je šel postopek tako, kot je moral iti. Če ne, imamo pa problem.

Prav to, ker je v petek član združenja nadzornikov gospod Podbevšek dejal, da SDH pravzaprav ne sme vedeti o tej zamenjavi nič več in nič manj kot drugi delničarji oziroma lastniki Petrola. Vi ste pa ravno SDH vprašali. Kako je zdaj s tem, koga lahko vprašate?

Seveda, SDH mora ravno tako vedeti. Če je solastnik, mora vedeti. Zagotovo, vsak solastnik je upravičen do tega, da ve. Ker če je uprava bila zamenjana kar tako, na hitro, in to razhajanje v konceptih ... Ta je pa res malo bosa.

Zahtevana je izredna seja za nadzor javnih financ v državnem zboru. Kaj jim boste poročali, kaj je lahko izkupiček tega?

Saj smo mi ukrepali. Mi zahtevamo pojasnilo, upam, da ga bomo dobili, kot vlada se odzivamo na to.

A propos tej zamenjavi uprave. Primerjajo jo z zadnjo na Telekomu, kjer je tudi pod črto bilo rečeno, to gre za politično zamenjavo, in ste tudi zanikali, da je šlo za to. Pa me zanima en vidik te zamenjave. V EkstraVisor-ju prejšnji teden smo razkrili nekatere očitane sporne posle takratnemu predsedniku uprave Telekoma. Kako, predsednik vlade, lahko potem ta uprava odide zaradi neke fotografije, ki upam reči, da je bila sporno posneta, glede na to, da je niso naredili organi pregona, ki za to skrbijo?

Ne vem. To je treba vprašati nadzornike, to je treba vprašati tiste, ki so to izpeljali.

Ampak če nadzorniki ne pojasnjujejo ničesar. Vse je skrivnost.

Ne vem, morate njih vprašati. Nisem v nadzornem svetu in ne vem točno, kaj se je dogajalo.

Zanima me vaše mnenje kot predsednika vlade ali pa Marjana Šarca.

Vedno, kadar se ugotovijo nepravilnosti, je pravilno, da se menja. Kadar pa gre za razhajanje v konceptih, takrat pa ni pravilno.

Ampak če je krivdno in nekdo ohrani službo ali pa dobi odpravnino ... Kdo bo to v nedogled plačeval? Če je krivdno, je krivdno, ne pa z zaslugami.

Se strinjam, vendar kot sem rekel, naša stranka nima svojih ljudi vsepovsod nastavljenih, glede na to, da smo šele eno leto tukaj. Tudi imamo v državnem zboru 13 poslancev, jih nimamo 35, kot je imela prejšnja vodilna stranka, tako da so številke jasne in nam očitati vse, kar se je slabega zgodil v tej državi ali pa čudnega ali kakor koli, smo koalicijska vlada, imamo pet partnerjev znotraj vlade, imamo še zunajkoalicijske partnerje in zagotovo ne moremo biti ne naša stranka ne jaz osebno odgovoren čisto za vse.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

To razumem, ampak pravzaprav nimamo na koga nasloviti. Če grem samo z enim stavkom na Adrio – ena vlada, ki jo da na seznam za prodajo, parlament, ki ga ne moreš klicati na odgovornost, naslednja vlada, ki ga proda, SDH v tistem času ... Vse strokovno, videli pa smo, kakšen je izkupiček. Zanima me, ali se bo ta sistem kaj spremenil, da bomo koga res lahko vprašali politično in med nadzorniki, kdo, kdaj, kje je odgovoren.

Še enkrat bom ponovil. Če bi imela stranka LMŠ 35 poslancev ali več, bi bilo drugače. Ker jih imamo pa 13, smo pa samo en deležnik v celotnem sistemu. Prizadevamo pa si, da bi bilo kaj drugače.

Sporazum oziroma razhod z Levico. Te dni je bilo slišati, da se tega sporazuma več ne potrebuje. Če sem prav obveščena, ste se ta teden sestali vi osebno z Levico. Boste prekinili sporazum ali vztrajate pri njem?

Z Levico se redno sestajamo. To so viharji v kozarcu vode. Veste, ta politika večnih ultimatov, pa večne "kregarije", če lahko tako rečem, ali pa večnega ustvarjanja nemira ali destabilizacije, pač ne pripelje nikamor. Enkrat je to opozicija, drugič smo sami med seboj v koaliciji, netimo neke prepire in neke destabilizacijske aktivnosti, če tako rečem.

Tole slednje je pogostejše v zadnjih časih.

Seveda. In veste, to zagotovo ni dobro. Tudi ljudje ne marajo, da se med seboj ves čas prepiramo. Ljudje bi radi, da začnemo reševati njihove težave.

Podpora vam pada.

Seveda, saj podpora gre enkrat gor, enkrat gre dol. To sem že večkrat povedal in tukaj ne vidim nobenega problema. Kar se tiče Levice, ne vem, zakaj je treba ves čas ustvarjati neko izredno stanje.

Ampak zdaj ste na tisti točki, ali boste ta sporazum z njimi nadaljevali ali ne?

Mi želimo ves čas delati, tako kot delamo. Saj smo – sprejeli smo minimalno plačo, sprejeli smo študentsko urno postavko, ohranili smo socialno podporo. V proceduri je legalizacija konoplje v medicinske namene; potem je DUTB prenesel na stanovanjski sklad ... se pravi delamo. Mi smo veliko teh zavez izpolnili.

Dodatek za delovno aktivnost. To je zdaj jedro spora. Tudi tukaj ste že povedali vse, kar ste z Levico uspeli doseči. Vas ne prepričajo razlage, da ste z ukinitvijo tega dodatka napačne ljudi kaznovali? Če govorite o zlorabah te socialne pomoči, potem povejte, kdo, kje, kaj in ukrepajte.

Mi nismo nikogar kaznovali. Ravno tako bi lahko rekli za Levico, da je koga kaznovala, ker niso sprejeli resolucije o nacionalni varnosti. Vse policije imajo recimo IMSI-lovilce, vse policije v Evropi imajo tudi prepoznavo tablic. Mi jih zdaj nimamo tudi zaradi Levice in bi lahko tudi rekel, da so koga kaznovali in prikrajšali za varnost. Levica ima devet poslancev in takšna je njena moč. Če kdaj kaj ni po njihovo, to ne pomeni, da se mora potem vse sesuti. Živimo v demokraciji, imamo tudi koalicijo, imamo parlamentarno demokracijo in ne more biti vedno vse tako, kot si samo ena stranka želi.

Sprašujem vas o teh 5.700 ljudi, ki delajo in so dobivali ta dodatek, pa se jim zdaj odvzema tudi zaradi zlorab in zaradi tega, ker lahko nekdo, kot ste večkrat rekli, ima 200.000 evrov na računu v tujini, pa dobiva tukaj socialno pomoč.

Ministrica dela na tem. Ministrici moramo toliko zaupati, da ve, kaj dela in pripravlja tudi ukrepe. Ta dodatek, seveda cilj tudi ukinitve tega dodatka je, da več ljudi spravimo na trg dela, da bodo delali redno, da jim bo tekla pokojninska doba in da bodo potem tudi dobili pokojnino.

Ne bova prišla dlje od tega, kar smo pravzaprav že vedeli. Sova. Ali Rajko Kozmelj, šef Sove, še uživa vašo podporo?

Seveda, saj dobro dela. Ne vem, zakaj ne bi. Ko je prišel on na mesto direktorja Sove, so zaposleni že 11 mesecev stavkali, skratka, bile so čudne razmere. Te razmere je uredil, Sova dela dobro, je kredibilen partner tudi tujim službam in ne vidim razloga, zakaj ne bi delal naprej. To, kar se pa zdaj ustvarja, je pa pač vihar v kozarcu vode.

In ta nadzor, ki bo zdaj – inšpekcijski nadzor na Sovi –, ali bo pokazal, da ste ali da niste vedeli za zaposlitev osebe, zaradi katere se je pravzaprav začelo razčiščevati tako, da sploh ne veš, ali je Sova še varnostno-obveščevalna in tajna služba?

To ste dobro zaključili. Ta nadzor bo pokazal, da je bil postopek tak, kot mora biti. Kar se pa tiče pristojnosti Knovsa, je pa že gospod Janša 2013 povedal, kot predsednik vlade, da Knovs nima pristojnosti gledati v mape zaposlenih, ampak je za to pristojen inšpektorat za javni sektor in tega se tudi držimo.

Politično s Tanjo Gobec