Foto: BoBo
Foto: BoBo
Sorodna novica Ko plačajo oskrbnino, jim ne ostane niti za skodelico kave

Članica Koalicije za dolgotrajno oskrbo Sonja Lokar je na novinarski konferenci dejala, da so v koaliciji že pred časom začeli javne pogovore z ljudmi, kakšen zakon si želijo in kaj potrebujejo. Ugotovili so, da si želijo storitve, ne pa denarnega nadomestila, in da bi razbremenili vse, ki skrbijo za oskrbo ljudi, kar počnejo večinoma ženske. "Želijo si, da bi imeli izbiro, da bi se lahko odločali, ali bi rajši živeli doma, ali bi potrebovali kakšno storitev v skupnosti na lokalni ravni, ali pa bi šli v institucije," je povedala.

Sonja Lokar. Foto: BoBo
Sonja Lokar. Foto: BoBo

Ljudje si želijo tudi, da bi bile storitve vsem v Sloveniji enako dostopne, predvsem pa si želijo, da "nihče ne bi služil na račun dolgotrajne oskrbe". Če boste predlog zakona prebrali, boste videli, da ne omogoča tistega, kar ljudje potrebujejo, je dejala Lokarjeva.

Zakon uvodoma povzema ideje, ki so blizu ljudem, v izvedbi pa jih zanika in ruši, je v sporočilu za javnost zapisala stranka SD.

Kdo bo vse to plačal

Po njenih besedah je zakon o dolgotrajni oskrbi tako velik zalogaj, da zahteva spremembo družbene miselnosti o izzivu, ki je pred nami. Zahteva tudi prerazporeditev denarja v proračunu. Če si tega ne priznamo in ne zapišemo v zakon, lahko tak zakon prinese samo škodo, je povedala.

Dejan Židan (SD). Foto: BoBo
Dejan Židan (SD). Foto: BoBo

Židan je dejal, da je dolgotrajno oskrbo treba urediti, a ne tako, da zrušijo sistem, ki na neki način že deluje. "Dolgotrajna oskrba je nujen in solidaren projekt. Je eden najtežjih projektov v zgodovini Slovenije, saj bo zanj treba zagotoviti več kot 750 milijonov evrov. Zato je nedopustno, da se pred ljudi prinese neki zakon, a se jim hkrati ne pove, da bo denar zanj še treba zbrati," je dejal Židan in dodal, da bodo na koncu ljudje, ki jim je najtežje, najbolj obremenjeni.

"Ljudem je treba pomagati, jim prisluhniti in ta škodljivi zakon zavrniti ter skupaj pripraviti zakon, ki bo usklajen s tistimi, ki ga potrebujejo," je dejal. Ta predlog zakona pa ni usklajen niti z uporabniki niti s stroko niti s financerji, je opozoril Židan. Poudaril je še, da bo ta zakon, če bo sprejet, "zrušil zdravstveno blagajno, in to v času, ko zdravstvo zaradi epidemije že tako ječi".

Sorodna novica So sklepi odbora glede dolgotrajne oskrbe neveljavni? Zorčič: Ne morem jih razveljaviti.

Problematika invalidov

"Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi ne rešuje stisk in težav invalidnih oseb, pač pa jih še bolj poglablja, predvsem v finančnem smislu," je opozoril predsednik Društva študentov invalidov Slovenije Amir Alibabić. Navedel je tri področja, v katerih zakon najbolj vpliva na invalidne ljudi. Po njegovem mnenju zakon ministrstvu in ministru prepušča preveč volje pri določanju podzakonskih aktov, nima finančnih temeljev ter omogoča razmah zasebnih ponudnikov storitev.

Kdo je lahko družinski oskrbovalec

Spomenka Valušnik iz Društva Vesele nogice pa je na novinarski konferenci opozorila na problematiko družinskega oskrbovalca, ki ga uvaja predlog tega zakona. To je zdaj družinski pomočnik. Ureditev v tem predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi oskrbovalca sili v dolgotrajno revščino in uzakonjeno suženjstvo, je dejala Valušnikova, ki je sama mati hčerke s težko invalidnostjo in duševno motnjo, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Opozorila je, da s tem zakonom pomoči ne bodo dobili tisti, ki jo v tem trenutku potrebujejo. To bodo dobili šele leta 2024 ali 2025, "če se ne bo vmes kaj spremenilo". Če je iskrena želja ljudem pomagati danes, bi se institut družinskega oskrbovalca lahko uredil takoj z zakonom, ki ureja pomoč na domu, meni Valušnikova.

Spori okoli zakona o dolgotrajni oskrbi