Besedilo zakonskega predloga na spletni strani državnega zbora še ni dostopno, več o njem pa bodo v največji opozicijski stranki pojasnili predvidoma v torek.

Predlog sicer prihaja tudi ob referendumski kampanji o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, v kateri zagovorniki zakona med svojimi argumenti med drugim navajajo, da bo v primeru zavrnitve novega zakona v veljavi ostal sedanji, ki po njihovih navedbah ne vsebuje jasnih meril za podeljevanje dodatkov.

Sorodna novica Kakšna je vsebina novega zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti?

Kaj določa veljavni zakon

Obstoječi zakon iz leta 1974 določa, da se sme osebam, ki imajo posebne zasluge na področju znanosti, umetnosti, kulture ali druge dejavnosti in izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, izjemoma priznati in odmeriti višja starostna pokojnina, kot bi jim pripadala po splošnih predpisih.

Šteje se, da imajo posebne zasluge na navedenih področjih, ki so s svojim ustvarjalnim delom dosegle izjemne uspehe oziroma njihova dela predstavljajo vrhunske stvaritve na teh področjih, še zlasti, če so za svoje dosežke prejele najvišja priznanja v Sloveniji ali visoka mednarodna priznanja. Izjemno priznana in odmerjena pokojnina ne more biti višja od zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo, o dodelitvi odloča vlada na predlog resornega ministra, določa obstoječi zakon.

Kaj pa določa novela, ki gre na referendum

Novi zakon, o katerem je SDS predlagal referendum, ureja pravico do dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ter določa pogoje za njegovo priznanje. Med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad. Med temi je več kot deset takšnih, ki nagrajujejo življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus.

V SDS-u menijo, da niso jasno določena merila, po katerih se bodo dodatki k pokojnini za izjemne umetniške dosežke podeljevali, in da dodatek pomeni neupravičen privilegij za ozko skupino ljudi in ni pravičen do vseh upokojencev. Nasprotno zagovorniki zakona menijo, da zakon prinaša jasna in transparentna merila, pomanjkljivost katerih v obstoječem zakonu je leta 2009 ugotovilo tudi Računsko sodišče.