Jožef Horvat je predstavil primer, po katerem ima delavec, ki dela v Sloveniji, več razpoložljivega dohodka od delavca, ki dela v Avstriji. Foto: BoBo

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Breznik, so na sodišče naslovili pobudo s predlogom za absolutno prednostno obravnavo. Sodišču predlagajo, naj ugotovi neustavnost ureditve ter vladi in DZ-ju naloži, naj neskladja odpravita v enem mesecu. "Gre za izredno perečo težavo predvsem vzhoda države, ki ga Ljubljana mogoče ne čuti," je dodal.

Horvat je predstavil primer neenakosti v razpoložljivem dohodku delavca, ki dela v Sloveniji, in prebivalca Slovenije, ki dela v Avstriji: "Če oba letno zaslužita 18.700 evrov bruto, ima delavec v Sloveniji za 1.750 evrov višji razpoložljivi dohodek od tistega, ki dela v Avstriji."

Člena zakona o dohodnini govorita o dohodku iz delovnega razmerja in o tem dohodku s tujim delodajalcem za delo v tujini, ki se ne všteva v davčno osnovo. Kot je pojasnil Horvat, so delavci v Sloveniji upravičeni do povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana in prevoz) v neobdavčenih neto zneskih, čezmejni delavci migranti pa so upravičeni le do znižanja davčne osnove za ocenjene stroške.

Ministrstvo že odklonilo tako pobudo
Ustavno sodišče je maja 2013 ugotovilo, da so čezmejni delavci migranti v "bistveno enakih položajih" kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine, zato bi jih po Horvatovih besedah "naš pravni red moral obravnavati enako". Učinek obstoječe ureditve je po njegovem mnenju tudi neskladen z načelom socialne države, saj so delavci migranti z višjimi dohodki deležni ugodnejše obravnave pri teh stroških.

Ministrstvo za finance je pred časom na takšno pobudo odgovorilo, da je uveljavitev oprostitve plačila dohodnine od dohodka iz zaposlitve v tujini, ki ga prejme rezident od tujega delodajalca, ter od pokojnine, ki jo izplačuje tuji zavod ali država, sistemsko nesprejemljiva ter v nasprotju z ustavno-sodno prakso, saj ne sledi ustavnemu načelu enake davčne obravnave.

Zavezanec za dohodnino in obseg njegove davčne obveznosti se določa v skladu s splošno sprejetimi pravili o obdavčevanju, ki jim sledi večina držav in ki pri obdavčevanju dohodka uporabljajo kriterij rezidentstvo in vir dohodka. Po kriteriju rezidentstva se fizične osebe obdavčujejo po svetovnem dohodku v državi, kjer so rezidenti, kar pomeni, da so v državi rezidentstva obdavčeni od vsega dohodka, ne glede na to, kje je bil pridobljen, so zapisali na ministrstvu.

Pobudo za oceno ustavnosti istih členov je na ustavno sodišče sredi lanskega novembra vložil Sindikat delavcev migrantov.