DZ sicer ni glasoval o predlogu priporočila SDS-a, ker ga matični odbor DZ-ja v petek ni podprl. Predsednica odbora DZ-ja za zdravstvo Tamara Kozlovič (Svoboda) je povedala, da se bosta z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom enkrat na mesec oglasila pri opozicijskih poslancih, če se bodo ti odzvali na to pobudo. Po njenem pojasnilu bo namen teh srečanj, da bi skupaj soustvarjali zdravstveno reformo.

Očitki SDS-a

Razmere v slovenskem zdravstvu so katastrofalne in se iz dneva v dan slabšajo, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa je kljub obetavnim predvolilnim obljubam in napovedanim ukrepom sedem mesecev po prisegi še vedno bolj ali manj pri časovnici, so uvodoma opozorili v SDS-u.

"Minister Danijel Bešič Loredan je star maček v zdravstvu, rešitve pozna že od leta 2013, ima vso podporo predsednika vlade, 51 glasov v državnem zboru, napovedal je določene spremembe in pričakovali smo jih že davno, davno nazaj, že pred pol leta," je ob predstavitvi priporočil 10. januarja dejala vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec. Kot je dodala, dva že sprejeta interventna zakona nista prinesla pričakovanih učinkov.

Jelka Godec je tokrat v uvodu izredne seje izrazila dvom o tem, da koalicija sploh želi slišati pripravljena priporočila. "Na odboru smo slišali, da zavračajo naša priporočila, češ da to ni prava pot oziroma da gre celo za nagajanje koaliciji. Pa vendar – po priporočilih, ki jih danes predlagamo – gre za ponujeno roko oziroma za predloge, ki jih lahko, če boste želeli, predebatiramo danes ali na manjših skupinah in pridemo do skupnih zaključkov," je dejala. Spomnila je na to, da celotna koalicija vključno s predsednikom vlade poudarja, da je treba na področju zdravstva doseči soglasje na področju celotne politike v Sloveniji.

Tako koalicija kot opozicija poudarjata, da je pri reševanju zdravstva treba iskati konsenz in skupne rešitve. Foto: Matija Sušnik/DZ
Tako koalicija kot opozicija poudarjata, da je pri reševanju zdravstva treba iskati konsenz in skupne rešitve. Foto: Matija Sušnik/DZ

Minister: Predlogi so ali bodo upoštevani v zavezi za sodelovanje

"Vsi predlogi, ki jih naslavljate, so upoštevani ali bodo upoštevani v zavezi za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme," je pred poslankami in poslanci zatrdil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Kot je dodal, osebno pričakuje, da bo politika našla kompromis, ki bo po več kot 20 letih omogočil uresničitev zdravstvene reforme. Kako bo zdravstvena reforma potekala in na podlagi česa so jo pripravili, bo minister predstavil tudi na nujni seji odbora za zdravstvo, ki bo po izredni seji parlamenta. Kot je poudaril, se sicer z opozicijskimi poslanci strinja, da je pri reformi zdravstva treba iskati skupne rešitve.

Kot je v DZ-ju ponovil minister, je cilj vlade, da do 1. aprila oblikuje ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Kot je napovedal, bo na to temo v petek prvi sestanek ministrstva in predstavnikov sindikatov zdravstva in socialnega varstva. "Zdravstvo obravnavamo kot celoto in tako bomo k temu tudi pristopili," je ob tem poudaril minister. Dodal je, da je jasna tudi preostala časovnica predvidenih ukrepov – do 1. junija bo vlada pripravila zakonodajne rešitve za prvi del zdravstvene reforme, ki bo po njegovih napovedih vpeljana s 1. januarjem 2024. Druga večja sistemska sprememba bo nato sledila 1. januarja 2025.

Sorodna novica Bešič Loredan: Stroka je dobra, organizacijsko pa je potreben korak naprej

Minister je ob tem v DZ-ju zavrnil očitke, da dva interventna zakona, ki ju je za zdravstvo sprejela aktualna vlada, nimata nobenih učinkov. "Spremenili smo covidno krizo in covidno obravnavo. In danes kljub temu, da covid je, zdravstveni sistem deluje v skladu s tem, kar imamo, kar se kadrov tiče. Pacienti se ob mnogih izzivih, ki jih imamo, oskrbijo," je poudaril.

Dejal je tudi, da interventni zakon za odpravo čakalnih vrst že zdaj predvideva tudi vključitev zasebnikov. "Nekateri so ti možnost izkoristili na polno, nekateri jo še bodo. Konec marca bo na narejena analiza, kjer bomo pravzaprav videli, kako uspešni smo bili pri tej interventni zakonodaji za stabilizacijo sistema," je dejal. Napovedal je, da bodo na podlagi analize s 1. aprilom odprli sistem za vse resurse v zdravstvu, tako da se bodo tja, kjer je javni sistem najbolj nedostopen in so čakalne dobe najdaljše, vključili tudi zasebnike, ki trenutno niso del javne mreže.

Glede referenčnih cen pa je dejal, da je bilo tudi o tem že veliko govora. Spomnil je, da je v zavezi jasno zapisano, da vlada namerava uvesti pregleden in učinkovit sistem nabave medicinskega materiala, opreme in zdravil, vzpostavljen pa bo tudi centralni register referenčnih cen zdravstvenega materiala in opreme.

"Dejstvo je, da nam primanjkuje 1000 zdravnikov v sistemu, če gledamo evropsko povprečje. Evropsko povprečje so štirje zdravniki na 1000 prebivalcev, torej bi morali imeti 8000 aktivnih zdravnikov, imamo jih nekaj manj kot 7100," je dejal. Podatki ZZZS-ja, Zdravniške zbornice in NIJZ-ja se sicer ne ujemajo, a bo podatek po napovedih ministra znan v nekaj tednih. Dodal je, da iščejo tudi sistemske poti, kako bi lahko iz tujih evropskih držav v Slovenijo privabili in pripeljali zdravstvene delavce.

"Veliko je seveda negodovanja tistih, ki si sprememb v zdravstvenem sistemu ne želijo," je ob tem dodal minister in poudaril, da na ministrstvu ne nameravajo kopirati estonskega, finskega, avstrijskega ali nizozemskega modela, ker to preprosto ni možno. "Iz vseh teh sistemov želimo uporabiti tisto, kar je najboljše, in kar lahko hitro in učinkovito integriramo," je poudaril.

Vlada po besedah zdravstvenega ministra že načrtuje reformo zdravstva, s čimer se je strinjala tudi večina članov matičnega odbora, ki je ocenila, da pristojno ministrstvo že pripravlja ustrezne rešitve. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Vlada po besedah zdravstvenega ministra že načrtuje reformo zdravstva, s čimer se je strinjala tudi večina članov matičnega odbora, ki je ocenila, da pristojno ministrstvo že pripravlja ustrezne rešitve. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Koalicija z delom ministrstva zadovoljna, opozicija pričakuje hitrejše ukrepanje

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SD-ju opomnili, da se zdravstveni sistem, ki so si ga zamislili v koaliciji, razlikuje od zdravstvenega sistema, kot si ga zamišljajo v opozicijskih strankah SDS in NSi. Načrt ministrstva je dober in javni zdravstveni sistem bo v skladu z njim znova postal zanesljiv, je poudarila Bojana Muršič.

V Levici menijo, da je treba zdravstveni sistem obvarovati pred zasebnimi interesi. Ti so razlog, da smo v krizo zdravstva sploh zašli, je prepričan Miha Kordiš. Po njegovih besedah se v poslanski skupini zavzemajo za jasno ločitev javnega in zasebnega v zdravstvu. Le tako bo mogoče po njegovih navedbah mogoče preseči težave, ki so se nakopičile.

Medtem ko poslanci koalicije poudarjajo, da se rešitve že pripravljajo, opozicija meni, da napredka še ni videti. Foto: Matija Sušnik/DZ
Medtem ko poslanci koalicije poudarjajo, da se rešitve že pripravljajo, opozicija meni, da napredka še ni videti. Foto: Matija Sušnik/DZ

Po besedah Tamare Kozlovič iz Gibanja Svoboda pa tako pomembnih sprememb ni mogoče izvesti čez noč, kot to zahteva SDS. Pristop ministra za zdravje se ji zdi dober, po predstavitvi korakov nove zdravstvene reforme na odboru DZ-ja za zdravstvo, se bodo aktivno lotili priprave ukrepov, je napovedala.

V SDS-u so do ministra kritični. Do danes ni pripravil praktično še ničesar, je dejala Karmen Furman. Po njenih besedah se čakalne dobe podaljšujejo, oseb brez izbranega osebnega zdravnika pa je vse več. Od ministra pričakujejo, da se bo časovnice, ki jo predstavlja v javnosti, držal in da bo pripravljen na sodelovanje.

Predlagane točke priporočila SDS-a prihajajo pred poslance zaradi ministrove neučinkovitosti, so menili tudi v NSi-ju. Brez izbranega družinskega zdravnika je rekordnih 130.000 ljudi, sistem družinske medicine v Ljubljani razpada, je poudarila Iva Dimic. Po njenih besedah je potrebno hitro in odločno ukrepanje.

Kritike ZZZS-ja

Uvedba enotnega izvedenskega organa, ki bo združil vse deležnike na področju ocenjevanja začasne in trajne nezmožnosti za delo, bo zmanjšala velik obseg bolniških odsotnosti, zlasti tistih, ki so dolgoročne, je v nadaljevanju seje pojasnil Dean Premik (Svoboda). Po njegovem mnenju bodo tako zavarovanci kot delodajalci pozdravili hitro in uspešno vračanje na delo, kjer je to mogoče.

Poslanec opozicijske NSi-ja Aleksander Reberšek srčiko problema v zdravstvenem sistemu vidi v monopolu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zavod je po njegovih besedah vse v enem – je plačnik, naročnik in upravljavec storitev. "Zavod plača določen obseg storitev, kar pa je več od tega, naj si bolniki plačujejo sami," je dejal.

Do ZZZS-ja pa niso bili kritični le v opoziciji, ampak tudi v koaliciji. Soniboju Knežaku iz SD-ja se zdi ministrova odločitev, da se loti posodobitve zavoda, več kot upravičena. Zavod je po njegovih navedbah namreč zelo okostenela organizacija, ki že leta in leta deluje po istem sistemu.

Žan Mahnič iz SDS-a medtem ni prepričan, da je rešitev za premalo družinskih zdravnikov uvoz tujih zdravnikov. Zanimalo ga je, zakaj se nihče ne pogovori s predstavniki medicinskih fakultet in se dogovori z njimi za povečanje števila vpisnih mest.

Izredna seja o razmerah v zdravstvu

V Svobodi pričakujejo konstruktivne rešitve, in ne "mlatenja prazne slame"

Poslanka Gibanja Svoboda in predsednica odbora DZ-ja za zdravstvo Tamara Kozlovič je v izjavi pred izredno sejo dejala, da si v DZ-ju želi "predvsem konstruktivne razprave, konstruktivnih rešitev, in ne mlatenja prazne slame". Dejala je, da "priporočila, ki jih naslavlja opozicija, niso nič novega" in da o težavah v zdravstvu poslušamo že več kot 10 let. "Kdo si ne želi zmanjšati čakalnih vrst? Pomanjkanje družinskih zdravnikov je aktualno že več kot 10 let, jasno je, da si želimo, da pomanjkanja ne bi bilo. Ampak samo govoriti, da je pomanjkanje, ne da bi k temu pristopili sistemsko in predlagali konkretne ukrepe s stroko, številkami in podlago bazirati na sistemskih rešitvah, je nekoristno," je poudarila.

Dejala je tudi, da se zaveda, da pot do zdravstvene reforme ne bo lahka in da se bodo nestrinjanja pojavljala tudi znotraj koalicije. Minister za zdravje je po njenih besedah že napovedal, da se bo vlada usklajevala tudi z opozicijskimi poslanci. "A vendar je naša dolžnost, da najdemo najboljši kompromis. To smo dolžni državljankam in državljanom," je poudarila in dodala, da so v okviru iskanja najboljših rešitev predvideni tudi mesečni sestanki med ministrstvom in obema opozicijskima strankama, na katerih bo kot predsednica odbora za zdravstvo prisotna tudi sama.

"Zdravstvena reforma je in mora biti nacionalna zgodba, zgodba vseh nas," je poudaril tudi vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic. Po njegovi oceni bo pri tem najzahtevneje "doseči družbeni dogovor, da je to izziv vseh nas, za vse in ne politično vprašanje". "Smo mlada demokracija, vzporedno z njo se je razvijal tudi zdravstveni sistem. Nekatere stvari so nas dohitele, nekatere prehitele, čas pa je, da jih postavimo na pravo mesto. Diagnoz je veliko, ni jih treba odkrivati in izumljati na novo, potrebujemo široko soglasje ter prava in učinkovita zdravila," je dejal pred izredno sejo.