Kot je na novinarski konferenci na Dunaju povedal Pahor, sta se že dogovorila o okvirnem programu. Skupna proslava, ki bo v Celovcu 10. oktobra, je po njegovem mnenju pomembno sporočilo za prihodnost.

O skupnem zaznamovanju letošnje stote obletnice koroškega plebiscita sta se predsednika načeloma dogovorila že ob Pahorjevem uradnem obisku na Dunaju junija lani, zdaj pa je že tudi v glavnem usklajen okviren program njunega obiska v Celovcu 10. oktobra. Foto: Twitter Boruta Pahorja
O skupnem zaznamovanju letošnje stote obletnice koroškega plebiscita sta se predsednika načeloma dogovorila že ob Pahorjevem uradnem obisku na Dunaju junija lani, zdaj pa je že tudi v glavnem usklajen okviren program njunega obiska v Celovcu 10. oktobra. Foto: Twitter Boruta Pahorja

Obenem je Pahor poudaril, da je treba skupno počastitev in njen pomen razumeti v širšem okviru, saj ponuja tako Avstrijcem kot Slovencem priložnost za refleksijo o preteklosti in obenem vpogled v prihodnost. S skupno evropsko domovino so se v tem prostoru odprle priložnosti, ki jih v preteklosti ni bilo, in jih moramo izkoristiti za svoje otroke, za skupen mir in razumevanje, je še povedal.

Avstrija, Slovenija in Hrvaška za skupno mizo: o spopadanju s pandemijo in boju proti podnebnim spremembam
Na Dunaju je sicer danes potekalo že sedmo srečanje predsednikov treh sosednjih držav ‒ Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Pred trilateralo, na kateri je sodeloval tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović, sta se Pahor in Van der Bellen v torek zvečer sestala dvostransko. Predsedniki so danes predvsem izmenjali izkušnje svojih držav pri spopadanju s pandemijo covida-19 in spregovorili o ukrepih za blaženje posledic pandemije ter tudi o boju proti podnebnim spremembam.

Hrvaški predsednik Milanović zatrjuje,
Hrvaški predsednik Milanović zatrjuje, "da je hrvaška obala dolga in brez gneče ter absolutno varna za dopustovanje". Foto: Radio Si

Van der Bellen je danes spomnil, da so za nami in tudi pred nami "razburkani meseci", ter izrazil veliko veselje, da lahko danes po dolgem času v živo gosti kolega iz Slovenije in Hrvaške, saj je to nekakšen "znak normalizacije". Spomnil je, da so tri države globoko povezane in neločljivo prepletene, ne le gospodarsko, ampak tudi na osebni, celo družinski ravni. "Če gre dobro našim sosedom, gre tudi nam v Avstriji bolje," je poudaril.

Zavezani odprtim mejam
Posebej je, podobno kot Milanović, omenil sektor turizma, ki ga je pandemija hudo prizadela in je hkrati v vseh treh državah pomemben gospodarski sektor. Še posebej s tega vidika so se vsi trije predsedniki zavzeli za odprte meje, a seveda ob upoštevanju epidemioloških razmer. Milanović je poleg tega zatrdil, da je hrvaška obala dolga in brez gneče ter absolutno varna za dopustovanje.

Pahor je medtem izrazil prepričanje, da morajo ljudje tako v Sloveniji kot Avstriji in na Hrvaškem predvsem upoštevati navodila pristojnih institucij, saj bodo s tem naredili največ za to, da meje ostanejo odprte in se ohranita normalno življenje ter delovanje gospodarstva. V vseh treh državah so ljudje enkrat že dokazali, da so tega sposobni, in Pahor je prepričan, da zmorejo to tudi zdaj.

Okolja ne bomo rešili s cepivom
Van der Bellen in Milanović sta danes posebej poudarila, da bo kriza zaradi novega koronavirusa prej ali slej minila, medtem ko podnebna kriza ne bo, saj zanjo, kot se je izrazil Van der Bellen, "ni cepiva". Zato je treba dati boju proti podnebnim spremembam nov, dodaten zagon in tudi obnovo po koronavirusni krizi izkoristiti za gradnjo bolj zelene Evrope.