Po oceni Sodnega sveta v primeru Radonjića ni šlo za nedopustne pritiske. Foto: BoBo

Sodni svet se je na podlagi objav v medijih in poročila predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani seznanil z navedbami sodnika Zvjezdana Radonjića. Ta je v povezavi s sojenjem Milku Noviču trdil, da je bil deležen številnih pritiskov. "Ves čas tega sojenja, ki traja štiri mesece, se me je poskušalo disciplinirati in diskreditirati na različne načine," je Radonjić zapisal v pisnem odgovoru predsedniku sodišča. V tem dopisu sodnik navaja okoliščine, ki naj bi predstavljale poseg v njegovo neodvisnost, so spomnili v Sodnem svetu.

Sodni svet pa je ugotovil, da okoliščin in ravnanja, ki jih navaja sodnik kot obliko nedovoljenega pritiska, ni mogoče obravnavati kot poseg v njegovo neodvisnost, temveč gre za procesna ravnanja in ukrepe, ki ne predstavljajo nedovoljenega pritiska na sodnika pri sojenju. Tu gre denimo za zahtevo za izločitev, ovadbo in obnašanje strank na glavni obravnavi.

Svet opozarja na sodniško etiko
Kot pritisk na sodnika po mnenju Sodnega sveta tudi ni mogoče šteti dopisa vodje Specializiranega državnega tožilstva predsedniku sodišča, ki je bil kritičen do izjav in odnosa sodnika do državne tožilke na glavni obravnavi. "Sodnik ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno zaključiti, da je bil s strani kolegov sodnikov nanj izvajan pritisk, kako naj reši konkretno kazensko zadevo," so zapisali v Sodnem svetu.

Sodni svet tako ugotavlja, da so trditve sodnika Radonjića o poskusu vplivanja na njegovo sodniško neodvisnost brez podlage in posledica njegovega subjektivnega dojemanja. Ob tem poudarjajo, da imajo sodniki pravico do javnega izražanja, a hkrati opozarjajo na določbe kodeksa sodniške etike, ki sodnika zavezujejo, da je v odnosu do strank in udeležencev postopka spoštljiv ter da se mora vzdržati komentarjev o njihovem delu.

"Še posebej v okviru sodnega postopka mora biti sodnik zadržan, umirjen in ne preoster. Sodnik ne sme podajati dvoumnih, tendencioznih in provokativnih izjav ter svojih subjektivnih mnenj, posebej če gre za domneve in stališča, povezana s konkretnim kazenskim postopkom," so še zapisali v Sodnem svetu, a se do etičnosti ravnanja sodnika v konkretnem primeru niso opredeljevali, saj je to v pristojnosti komisije za etiko in integriteto.