Otroci s posebnimi potrebami so se v šole vrnili 5. januarja. Foto: BoBo
Otroci s posebnimi potrebami so se v šole vrnili 5. januarja. Foto: BoBo

Medtem ko se je prva triada osnovnošolcev v torek šele vrnila v šolske klopi, pa so otroci s posebnimi potrebami v šolah že tri tedne. V tem času v šolah ugotavljajo, da imajo otroci primanjkljaj v znanju, ne pa tudi toliko vedenjskih težav, kolikor so se jih bali. "Izkušnje so dobre, vsi smo veseli, da smo lahko spet v šolah. Začetno navdušenje se je poleglo, tako zdaj otroci v šolah normalno delajo," je povedala vodja aktiva ravnateljev osnovnih šol s prilagojenim programom in osnovnih šol z enotami prilagojenih programov Jelena Horvat, ki je ravnateljica Osnovne šole Antona Janše Radovljica.

Vrata odprli šole in zavodi s prilagojenim programom

Po šolah so že izvedli evalvacije in analize ter prišli do spoznanj glede posledic dvomesečnega šolanja otrok s posebnimi potrebami na daljavo. Kljub vloženemu trudu je opazen primanjkljaj na področju znanja, zato so v šolah pripravili načrte za pomoč otrokom, da bi nadomestili zamujeno, dosegli ustrezno raven znanja in da bi se zmanjšale razlike med učenci znotraj oddelkov, saj nekateri otroci potrebujejo več pomoči.

"Ves trud bomo vložili v to, da do konca šolskega leta pridemo vsaj približno do tistega znanja, ki bi ga učenci usvojili v običajnih okoliščinah," je napovedala Horvatova. Ob tem je zadovoljna tudi z angažmajem učencev. "Izredno se trudijo, pišejo domače naloge, naredijo vse svoje obveznosti iz čistega veselja, da so lahko spet v šoli," je poudarila.

Pričakovali več vedenjskih težav

Pojasnila je, da jih je to kar nekoliko presenetilo, saj so pričakovali več vedenjskih težav, izpadov in čustvene vznemirjenosti. Kot je presodila, je razlog za to morda v tem, da ob vrnitvi v šole prednje niso postavljali posebnih zahtev, temveč sta bila uvodna dva tedna namenjena prilagoditvi, da bi se otroci dobro počutili in da bi potem spet lažje sprejeli večji napor oziroma večjo intenzivnost dela.

Medtem ko bistvenih posledic na vedenjskem področju vsaj za zdaj niso opazili, pa je bilo opazno, da so otroci v dveh mesecih šolanja na daljavo pridobili nekaj telesne teže.

Športni pedagogi zato zdaj veliko vlagajo v fizično dejavnost otrok, ki je pomembna za njihovo zdravstveno stanje. Tako so tudi v tem zimskem času veliko zunaj in pridobivajo kondicijo. Hkrati v sproščenem okolju znova lažje navezujejo stike.

Ena od pobudnic ustavne presoje: Veselim se odprtja šol, čeprav ne bo enostavno

Za zdaj brez večjega števila okužb

Posebej so se v šolah osredotočili na zagotavljanje varnega okolja, da ne bi prihajalo do okužb z novim koronavirusom. V prvih tednih vrnitve v šole je bilo okužb celo manj, kot so jih pričakovali.

Zaznavali so jih v posameznih oddelkih, okuženi so bili posamezni učitelji. Jih pa skrbi, kako bo v prihodnje, saj v zadnjem času prihajajo podatki z različnih območij po državi o povečevanju števila okužb.

Prvo okužbo so ta teden zaznali tudi v radovljiški šoli. Potrjena je bila pri eni od učiteljic, ki je bila z otroki nazadnje v stiku v petek, zato je trenutno en oddelek otrok do konca tedna preventivno v karanteni. V šolah s prilagojenim programom imajo glede tega sicer srečo, da je število otrok v oddelkih manjše.

Večje težave so v običajnih osnovnih šolah, kjer je v oddelkih bistveno več otrok, je opozorila Horvatova.

Prepričana je, da so vsi, ki delujejo v okviru šol, tako odgovorni, da po vseh svojih močeh skrbijo za varno okolje, da bi bilo okužb čim manj.

"Vem, da so se tudi v osnovnih šolah zelo pripravljali na torkovo vrnitev otrok. Zanje je to velik zalogaj. Težko zagotavljajo mehurčke, jutranje varstvo in podaljšano bivanje, spoprijemajo se s pomanjkanjem kadra in so v kar težkem položaju. Želim jim, da zadevo dobro prestanejo in da ne bodo imeli okužb ter da bomo vsi, vrtci in in šole lahko znova začeli delati tako, kot znamo, kot hočemo in kot je najbolje za otroke," je še poudarila Horvatova.

V šolah ni večjih težav