Klemen Jaklič. Foto: BoBo
Klemen Jaklič. Foto: BoBo

Klemen Jaklič je bil za ustavnega sodnika izvoljen spomladi 2017, decembra istega leta pa je odprl espe, ki ga je zaprl pred dvema tednoma, 2. aprila letos. Verjetno je, da je kot samostojni podjetnik predaval na eni od fakultet, piše tednik Mladina.

Ob tem dodaja, da zakon o ustavnem sodišču določa, da so ustavni sodniki poleg zaposlitve na ustavnem sodišču lahko 20-odstotno dopolnilno zaposleni za dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. "Za to potrebujejo soglasje predsednika ustavnega sodišča, ki ga ima v tem mandatu šest sodnic in sodnikov, med njimi pa Jakliča ne najdemo," navaja tednik.

Zakonodaja ustavnim sodnikom omogoča, da kako predavanje ali raziskovalno delo izvedejo tudi prek avtorske pogodbe. V kakšnem obsegu to počno, pa na ustavnem sodišču ne preverjajo, prav tako nimajo podatkov, ali ustavni sodniki dodatno služijo na kakšen drugačen, prepovedan način, so pojasnila navedli pri Mladini.

Bi morala Jakliču sodniška funkcija prenehati?

Ob tem se v Mladini sprašujejo tudi, ali bi morala Jakliču sodniška funkcija prenehati, saj zakon o ustavnem sodišču v 16. členu določa, da mora ustavni sodnik najpozneje v treh mesecih od dneva izvolitve prenehati z opravljanjem pridobitne dejavnosti, če tega ne stori, pa mu preneha funkcija sodnika ustavnega sodišča.

Na ustavnem sodišču so o tem za tednik Mladina navedli le, da je zakonodaja jasna in ne predvideva kakega posebnega odločanja ustavnega sodišča, ki z okoliščinami konkretnega primera tudi sicer ni seznanjeno.

Mladina je ob tem spomnila še na primer upravne sodnice Petre Stanonik Bošnjak, ki je v času, ko ji je sodniška funkcija mirovala, odprla espe za pravno svetovanje, na kar sta se upravno sodišče in sodni svet odzvala s sklepom o odvzemu trajnega sodniškega mandata, pravilnost sklepa pa je potrdilo tudi vrhovno sodišče.

Urška Klakočar Zupančič. Foto: BoBo
Urška Klakočar Zupančič. Foto: BoBo

Klakočar Zupančič pričakuje odstop s funkcije

Zadevo je že komentirala predsednica DZ-ja, sicer pa pravnica in nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič, ki meni, da če drži, da je bil Jaklič sočasno ob opravljanju funkcije ustavnega sodnika še samostojni podjetnik, gre "za hudo nezdružljivost" in hudo kršitev. "Kot nekdo, ki se zavzema za pravno državo, in kot pravnica pričakujem, da bo dotični ustavni sodnik ponudil svoj odstop nemudoma, da bo sprejel svojo moralno, če že ne druge odgovornosti," je dejala.

Se pa, kot je dodala, kot predsednica DZ-ja zaveda tudi dolžnih ravnanj, ki se pričakujejo od nje. Zato bo zadevo nemudoma predala Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), da se o njej izreče. "Namreč integriteta ustavnih sodnikov mora biti na najvišji mogoči ravni, nad ustavnim sodiščem ni ničesar več, samo še modro nebo. In ustavni sodniki, med njimi tudi dotični Klemen Jaklič, v svojih odločbah velikokrat pišejo o integriteti in o varovanju osebnega ugleda," je poudarila.

KPK bo preveril, ali je pristojen za obravnavo

S Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so sporočili, da bodo preučili, ali je komisija za obravnavano zadevo sploh pristojna. V pisnem odzivu so ob tem opozorili, da za ugotavljanje nezdružljivosti funkcij sodnikov veljajo določbe nekaterih drugih zakonov.

Jaklič zavrnil vse očitke

Ustavni sodnik Jaklič je že zavrnil vse očitke in pojasnil, da je izvajal izključno pedagoško, torej predavateljsko delo, in nekaj malega znanstvenoraziskovalnega dela, kar mu po 16. členu omogoča tudi zakon o ustavnem sodišču. Preko espeja je opravljal dejavnosti visokošolskega sodelavca, je razvidno na Ajpesu.

Foto: Zajem zaslona, TV Slovenija
Foto: Zajem zaslona, TV Slovenija

"Zakon o ustavnem sodišču je jasen in izrecen. Določa, da ustavni sodnik ne sme opravljati poklica ali pridobitne dejavnosti, 'razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca'. Za ustavne sodnike velja ta zakon in ne zakon o sodniški službi, ki nima te izrecne določbe," je za TV Slovenija v SMS-sporočilu odgovoril Jaklič.

Pravniki, s katerimi so se pogovarjali na TV Slovenija, so tudi dejali, da ustavni sodniki poleg zaposlitve na ustavnem sodišču lahko opravljajo delo visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca, a le kot dopolnilno dejavnost in s soglasjem predsednika ustavnega sodišča.

Na vprašanje, ali je soglasje dobil, Jaklič odgovarja: "Zakon zahteva soglasje zgolj za petinsko delovno razmerje, za ostalo delo ne. Tako nam je bilo tudi izrecno pojasnjeno ob začetku funkcije. In tako ustavno sodišče tudi pojasnjuje novinarjem že vseskozi. Seveda pa pedagoško-znanstveno delo ne sme ovirati dela na US-ju, kar ga v mojem primeru ne."

Sporna pridobitna dejavnost ustavnega sodnika Klemna Jakliča?