Upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres je v pridigi opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da bo dosežena, je poudaril razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje.

Stres je ocenil, da sprave ni mogoče doseči z enim samim dejanjem, kakršno je bila spravna slovesnost pred 31 leti, ko so pred grobiščem pod Krenom prvič po več desetletjih pripravili javne spominske slovesnosti za pobite v Kočevskem rogu, ampak je to proces, ki ima več korakov.

Prvi korak je po njegovih besedah brezpogojna privrženost resnici. "Slišati je zaklinjanje, da mora ostati zgodovina napisana in povedana tako, kakor je bila v času vladavine tistih, ki so poboje zagrešili. Toda resnice ni mogoče vkleniti, prav tako ji ni mogoče predpisovati, kakšna mora biti, ampak ona narekuje samo sebe," je dejal.

Kot drugi korak je poudaril pravico, ob tem pa opozoril, da jo ljudje, ki ležijo v breznih Kočevskega roga, in njihovi svojci še vedno čakajo: "Tako dolgo, dokler zaradi teh zločinov ni nihče obsojen in je zarota molka tako učinkovita, da tisti, ki marsikaj vedo, ne smejo oziroma si ne upajo spregovoriti, naša država še ni tisto, kar bi morala biti."

Tretji korak k spravi pa je po besedah nadškofa odpuščanje, ki je edini izhod, "da lahko zaživimo novo življenje in gledamo naprej". "Odpustiti ne pomeni pomesti pod preprogo in tudi ne reči, da zločin ni zločin. Pač pa odpustiti pomeni odpovedati se vsaki maščevalnosti ter gledati naprej, ne nazaj," je dejal.

V pridigi je poudaril še pomen sočutja, ob tem pa dodal, da ga danes ni v zadostni meri, da bi bila vsa povojna grobišča primerno urejena in bi po 76 letih lahko vse žrtve našle grob, "ki bi bil primeren njihovemu neodtujljivemu človeškemu dostojanstvu".

Krivdo za to po njegovi oceni nosijo tudi različne politične skupine, ki ne naredijo potrebnih korakov, "ker nočejo izgubiti določeno število volivcev ali pa so zabetonirane v preteklih ideologijah sovraštva in lažne propagande".

Dober zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev

Spominsko slovesnost je pripravila Nova Slovenska zaveza. Njen predsednik Matija Ogrin je opozoril, da v zadnjih 30 letih ni bilo narejeno dovolj, da se povojna grobišča primerno uredijo, pobitim pa vrne dostojanstvo.

Opozoril je, da so bili do zdaj mrliški listi izdani le za tiste posamezne žrtve, za katere so to zahtevali svojci, da država ni nikoli obsodila pobojev in da nikoli ni ugotovila, da so bile žrtve ubite protipravno.

Ocenil je, da bi morali kakor po vsaki vojni tudi po državljanski vojni skleniti mirovno pogodbo. Vlogo slednje bi po njegovi oceni imela obsodba komunistične revolucijo, katere "središče je Rog". "Z nepripoznanim in neobžalovanim zločinom komunistične revolucije država Slovenija namreč ne more živeti. Dlje ko poskuša problem odlagati, globlje drsimo," je dejal.

Kot dober pa je označil zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki je omogočil obsežne raziskave in pokop posmrtnih ostankov.

Današnje spominske slovesnosti sta se udeležila predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša ter nekateri ministri. Janša in Pahor sta pred slovesnostjo položila venca k breznu pod Macesnovo gorico, po slovesnosti pa še k spomeniku žrtvam NOB-ja v gozdu Smrečje pri Turjaku.

Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik NSi-ja in obrambni minister Matej Tonin, ki je v izjavi zapisal, da je zgodovina narodov zelo različna in včasih tudi zelo boleča: "A jo je vseeno treba sprejeti takšno, kot je – resnično in brez olepšav. Rane preteklosti moramo zaceliti, mrtvim pa izkazati osnovno civilizacijsko spoštovanje, to je, da jih dostojno pokopljemo."