Foto: BoBo
Foto: BoBo

Dolgoletni športni pedagog na filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Peter Sitar je ukinitev regulirane športne dejavnosti pri študentih poimenoval kar "bolonjski cunami". "Včasih smo na Univerzi v Mariboru poskrbeli za okoli 8000 študentov, ki so imeli obveznost pri predmetu športne vzgoje, praviloma v drugem, tretjem in četrtem letniku. Iz številke 8000 smo padli na nič," je povedal za Televizijo Slovenija. "Študent na univerzi v Mariboru lahko konča študij, ne da bi bil minuto telesno aktiven."

"A to ni najhuje, z izgubo zavezujočega odnosa do športa smo izgubili tudi dragocene sistematske preglede," opozarja Sitar. Zato prihaja tudi do težav pri pridobivanju informacij o telesnem in duševnem stanju na področju študentske populacije. "Na podlagi sistematskih pregledov, ki so vseeno bili opravljeni, je zdravnica, ki je vodja študentske ambulante, ugotovila, da ima kar tretjina študentov čezmerno težo, kar tretjina jih potrebuje dodatno psihološko podporo."

Sitar je sodeloval tudi pri pripravi priporočil, ki jih je ministrstvo za visoko šolstvo vključilo v nacionalni program visokega šolstva do leta 2030. "S pomočjo Olimpijskega komiteja Slovenije, Študentske organizacije Slovenije in sindikatov nam je uspelo v resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva zapisati sklep, ki predlaga uvedbo regulirane športne dejavnosti za študente prvih letnikov." Sitar je prepričan, da je to izjemno pomembno, saj so dijaki na šport navajeni, zato je prav, da jim s prehodom na študij univerza ponudi možnost športnega udejstvovanja.

"Reguliran odnos v prvih letnikih razumem kot dragoceno podporo, zunanjo motivacijo, s katero bomo študente lahko dodatno spodbudili in jih z različnimi vsebinami, ki jih ponujamo, ponovno navdušili za kakšen šport," je za Televizijo Slovenija povedal Sitar.

Gibalna zmogljivost študentov slabša kot pred epidemijo