Foto: BoBo
Foto: BoBo

V sporočilu po seji vlade so navedli zgolj, da je zaradi javnofinančnih posledic avgustovskih poplav sledil zamik prenove plačnega sistema javnih uslužbencev. Zaradi tega je bila potrebna sprememba nekaterih nerealiziranih točk stavkovnega sporazuma, ki je bil marca lani sklenjen med vlado in Svizom.

V Svizu pa so pojasnili, da bodo z vsebino najprej seznanili članstvo. V sporočilu za javnost so navedli, da je glavni odbor, ki je najvišji organ sindikata med dvema kongresoma, z veliko večino glasov soglašal s parafiranimi spremembami in dopolnitvami stavkovnega sporazuma.

V sindikatu so za podpis pooblastili predsednico glavnega odbora Marjano Kolar in glavnega tajnika sindikata Branimirja Štruklja, na vladi pa ministra za javno upravo Franca Propsa, ministra za finance Klemna Boštjančiča in ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo.

Kot je znano, so pogajanja potekala na željo vlade, ki je želela zamik nekaterih datumov, vezanih na reševanje plačnih vprašanj, tako v stavkovnem sporazumu s Svizom kot v stavkovnih sporazumih z visokošolskim sindikatom in zdravniškim sindikatom Fides. V omenjenih stavkovnih sporazumih so namreč predvideli, da bodo nove uvrstitve v plačne razrede začele veljati s 1. januarjem 2024. Sindikatom pa omogočajo tudi ločena pogajanja.

Glavni odbor Sviza je odločal tudi o tem, ali naj sindikat pristopi k podpisu dogovora o delni uskladitvi plač z inflacijo, ki sta ga vlada in del sindikatov javnega sektorja že podpisala 10. januarja. Glavni odbor Sviza je na seji odločil, da bo sindikat – skladno z odločitvijo, da podpiše novelo stavkovnega sporazuma – naknadno pristopil tudi k podpisu tega dogovora.

Sorodna novica Vlada in sindikati podpisali aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja

Podpisali tudi aneks h kolektivni pogodbi

Sviz je tudi med sindikati, ki so danes z vlado podpisali aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, s katerim se v kolektivno pogodbo vnašajo nekatere rešitve iz stavkovnih sporazumov z njimi in visokošolskim sindikatom.

Z aneksom se določa referenčno obdobje za dnevni in tedenski počitek delavcev, ki so napoteni na večdnevno vzgojno-izobraževalno delo ali spremstvo zunaj kraja sedeža zavoda, recimo šole v naravi in druge oblike večdnevnih bivanj na terenu z otroki, učenci, dijaki, varovanci. Prav tako se za te oblike dela na terenu ureja plačilo.

Del aneksa, ki se nanaša na visoko šolstvo, pa ureja nekatere posebnosti glede delovnega časa in delovne obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev v visokem šolstvu, pravico do t. i. sobotnega leta in pravico do finančnih sredstev za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki se uporabijo za kritje materialnih stroškov in stroškov nakupa opreme.