Po razglasitvi samostojnosti Slovenije 26. junija 1991 in napadu JLA na Slovenijo 27. junija 1991 se je namreč začela desetdnevna vojna, ki so ji sledila pogajanja na Brionih med razpadajočo Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Pogajanja so bila sklenjena 7. julija 1991 s podpisom t. i. brionske deklaracije, s katero so bila osamosvojitvena dejanja v Sloveniji zamrznjena za tri mesece.

Zadnji vojaki JLA so slovensko ozemlje zapustili v noči na 26. oktober 1991, ko je koprsko pristanišče zapustila zadnja ladja z vojaki.

Nagovor podpredsednika DZ-ja
Ob današnjem prazniku je državljane nagovoril tudi podpredsednik DZ Jože Tanko. Kot je dejal, praznik predstavlja enega od mejnikov ločevanja slovenskega naroda od večnacionalne skupnosti, ki je nastala po prvi svetovni vojni leta 1918, po letu 1945 pa se je po njegovih besedah preoblikovala v državo s totalitarnim režimom, v katerem so se hudo kršile tako človekove kot tudi nacionalne pravice. Prav zaradi njihovega kršenja se je sprožil in v prebivalstvu dobil plebiscitarno podporo osamosvojitveni proces, ki je pripeljal do samostojne države Slovenije, je dodal.

Tanko je poudaril ključne mejnike slovenske osamosvojitve in opozoril, da sta tako Slovenija kot Evropa tudi danes soočeni z izzivi totalitarnih vzorcev na različnih osnovah, ki rušijo, mir, svobodo duha, življenja in ustvarjanja. Po njegovi oceni je Slovenija, tako kot večina evropskih držav, naredila premalo, da bi ustavila te erozijske procese. Posebej je izpostavil migracije. "Tujci nam ne morejo in ne smejo vsiljevati pravil, po katerih bomo živeli, sicer to ne bo več naša domovina," je dejal. Pozval je k solidarnosti do ljudi v stiski in zunaj naših meja ter obžaloval, da množicam, ki v Evropo prihajajo nezakonito, dajemo priviligiran položaj.

Dejal je, naj bomo ponosni na enotnost naroda pred skorajda 30 leti in hvaležni vsem, ki so se žrtvovali za našo samostojnost, pa tudi za njihovo domoljubnost in pogum, zaradi katerih lahko živimo kot svoboden in suveren narod. "Delajmo predvsem v dobro naših državljanov in naše ene in edine Slovenije," je sklenil Tanko.

Plut častni govornik na Vrhniki
Osrednja slovesnost ob dnevu suverenosti je bila v športni dvorani pri Osnovni šoli Antona Martina Slomška na Vrhniki, udeležil pa se je je tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Slovesnost sta pripravili Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever.

Častni govornik in član osamosvojitvenega predsedstva Dušan Plut je poudaril vlogo vseh deležnikov, ki so pripomogli k obrambi Slovenije in mednarodni podpori.

"Bila je dejanska obrambna vojna, potekal je vojaški spopad med Slovenijo in takratno Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), po številu četrto najmočnejšo evropsko armado. Žal so bile smrtne žrtve, bili so ranjeni, a bila je vsakokratnega spoštljivega državniškega spomina vredna pripravljenost žrtvovanja lastnega, enkratnega življenja," je poudaril. Dodal je, da so se slovenski poveljniki zavedali osebne odgovornosti in so dosledno spoštovali vojaško pravo ter človekove pravice.

Izpostavil je tudi podporo slovenskemu osamosvajanju. "Spoštovanja in spomina vredno je takratno ravnanje ogromne večine pripadnic ter pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki so živeli v Sloveniji in jim je razkroj jugoslovanske države dejansko prinesel izgubo širše domovine. Z nekaj redkimi izjemami posameznikov so namreč ne le spoštovali pravico slovenskega naroda do lastne države," je povedal.

"Samostojna Slovenija je bila tudi rezultat volje in moči celotnega naroda. Zato naj nas ne bo sram, praznujmo te praznike, ker so nekaj največjega, kar ta republika Slovenija ima," je izpostavil premier Šarec.

Dan odprtih vrat v presedniški palači
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je na temo odhoda zadnjega vojaka agresorskega JLA iz Slovenije v Brežicah pripravilo pogovorno omizje, na katerem sta bila gosta takratni obrambni minister Janez Janša in takratni vodja odseka za obrambo občine Grosuplje Marjan Balant.

Urad predsednika republike je imel dan odprtih vrat. Obiskovalci so si lahko pod strokovnim vodstvom uslužbencev državnega protokola ogledali poslopje predsedniške palače, pred predsedniško palačo pa je bila postrojena častna straža.