Na koga bi vplivale davčne spremembe? Foto: BoBo/BoBo
Na koga bi vplivale davčne spremembe? Foto: BoBo/BoBo
Preračun za posameznika s povprečno plačo s 400 evri najemnine. Foto: Tarča RTVSLO/PwC Slovenija
Posameznik z nadpovprečno plačo in 600 evri najemnine. Posameznik s povprečno plačo in 250 evri dividende. Foto: Tarča RTVSLO/PwC Slovenija
Največja razlika nastane pri najbogatejših. Foto: Tarča RTVSLO/PwC Slovenija
Posameznik z nadpovprečno plačo in 600 evri najemnine. Foto: Tarča RTVSLO/PwC Slovenija

Ni dvoma, da bi vključitev prihodkov iz kapitala in rent v osnovo za odmero dohodnine najbolj zadela tiste z najvišjimi prihodki. Vendar se višja obdavčitev ne bo ustavila samo pri njih. Preračun, ki so ga v podjetju PwC Slovenija pripravili za Tarčo, pokaže, da bi posameznik s 1.500 evri neto plače, ki oddaja nepremičnino za 600 evrov mesečno, po novem plačal za skoraj 600 evrov višjo dohodnino. Kar poenostavljeno pomeni, da bi mu država v obliki davka po novem vsako leto vzela še eno mesečno najemnino več kot zdaj.

Za povprečnega državljana le 86 evrov razlike
Razlika je bistveno manjša pri posamezniku s povprečno plačo, ki bi z oddajanjem stanovanja mesečno zaslužil štiristo evrov. Kot kaže izračun, bi zanj pomenilo le 86 evrov več davka letno. "Ni neke velike razlike, se pa pozna tudi pri povprečnem državljanu," poudarja Sanja Savič iz podjetja PwC Slovenija.

Po izjavah v prejšnji Tarči, ki so naletele na burne odzive v politiki in gospodarstvu, bomo videli, ali Levica vztraja pri zapisanem v koalicijski pogodbi glede obdavčitev. Se bodo vendarle glave ohladile in strasti umirile? Podjetniki že pripravljajo nove oblike protestov. Kakšni bodo, bomo skušali izvedeti nocoj v Tarči z Eriko Žnidaršič ob 20. uri na TV Slovenija 1.


"Histerija podjetnikov je nastala zaradi vprašanj o pravičnosti"

Odzivi podjetnikov in gospodarske zbornice na koalicijsko pogodbo so neokusni, pa je prepričan nekdanji vodja razvoja v Pipistrelu Gregor Veble Miklič, ki danes prebiva v Ameriki. Strašenje z odhodom iz Slovenije se mu zdi neprimerno. "Sam predlog se ne tiče denarja, ki kroži v podjetju, temveč gre za tisti denar, ki podjetje zapusti, ko lastnik sebi ali drugim izplača dobiček," opozarja Veble Miklič.

Resnična srž spora po njegovem mnenju tako ni v zakonskem predlogu, temveč v tem, kdo in kako diktira javno debato. Tako ga glasen odziv podjetnikov ni presenetil. "Zato ker se je prvič v družbi pojavila ta zavest, da trenutna ureditev ni pravična. Nekdo si upa o tem javno govoriti, nakazuje na to, da so pridobljeni privilegiji pod udarom. In ko mački stopiš na rep, zacvili," končuje Veble Miklič.