Teden dni pred začetkom volilne kampanje so želeli ustvarjalci oddaje Tarča soočiti predsednika strank, ki jima vse javnomnenjske vse ankete pred volitvami kažejo uvrstitev na prvi dve mesti, Janeza Janšo in Roberta Goloba. A so dopoldne z vlade sporočili, da Janše ne bo. Tako so o najbolj aktualnih temah – premierjevem obisku v Kijevu in bolečih podražitvah, ki jih vlada začasno blaži – mnenja soočili Robert Golob (Gibanje Svoboda), Jernej Vrtovec (NSi), Zmago Jelinčič (SNS), Marjan Šarec (LMŠ), Ivan Gale (Naša prihodnost) in Uroš Macerl (Vesna).

Pogum ali promocija?

"Prav pogumen že ni. Že tožbo proti meni je umaknil, danes ponovno nima poguma priti v Tarčo," je na vprašanje, ali si je premier Janša z obiskom Kijeva utrdil podobo pogumnega voditelja za trde in težke čase, odgovoril Marjan Šarec (LMŠ). "Kar zadeva obisk v Kijevu, se je tako odločil. Sam imam pri tem varnostne pripombe," je dejal Šarec in poudaril, da se takšni obiski navadno organizirajo v popolni tajnosti, slikovno gradivo pa se objavi po tem, ko so vsi udeleženci že varno doma.

"Ta obisk bi bil po mojem mnenju učinkovit, če bi šli s prijateljem Orbanom v Moskvo in poskušali Putina prepričati, naj ustavi vojno," je dodal Šarec. Poudaril je, da je Slovenija del EU-ja in Nata in že pomaga Ukrajini po svojih najboljših močeh. "Tak obisk na neki način je pogumen, na neki način pa tudi neučinkovit," je dodal.

Edini predstavnik vlade v tokratni Tarči, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec iz NSi-ja, je dejal, da težki časi zahtevajo pogumna in odločna dejanja. Kot je pojasnil, Janšev obisk Kijeva vidi predvsem z dveh vidikov: kot izraz močne solidarnosti ukrajinskemu narodu, ki si prizadeva za zmago v vojni, in poudarjanje upanja, da ima Ukrajina perspektivo v EU-ju in Natu.

Poudaril je, da aktualna slovenska vlada vse od začetka ruskega napada na Ukrajino ravna zelo pogumno. "Pošiljamo orožje, medicinsko opremo, množično sprejemamo begunce, pomagamo, kolikor se le da, tudi z nafto in drugimi stvarmi," je naštel. Kot meni, se je Slovenija ob ukrajinski krizi izkazala kot "pomemben geopolitični igralec". "Očitki, da gre za PR, so PR sam po sebi," je dejal Vrtovec.

"Dejstvo je, da se spopadamo s krizo neslutenih razsežnosti, največjo po drugi svetovni vojni," je v uvodu poudaril predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. "To, da so šli trije predsedniki vlad podpret svojega ukrajinskega kolega, označujem kot odraz podpore," je dejal in poudaril, da Ukrajina v tem času potrebuje vsak izraz podpore, ki ga lahko dobi.

Spomnil je na leto 1991, ko Slovenija pri svojem osamosvajanju ni dobila pričakovane podpore Zahoda. "Zato razumem, da je ta poteza tudi za Ukrajince zelo pomembna," je dejal. Ob tem je dejal, da je rešitev konflikta, predvsem zaradi položajev ruskega agresorja, še zelo daleč. "Želim si, da bi sledila hitra in odločna akcija celotnega EU-ja na področju iskanja rešitve za mir," je dejal.

Na vprašanje voditeljice, ali bosta tematika vojne v Ukrajini in pozornost, ki se namenja vprašanju varnosti, ki gre bolj na roko desnici, odločili volitve, je Golob dejal, da je to cena, ki jo je pripravljen plačati, če bo zato ukrajinski narod živel v svobodi in miru.

Predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič je v uvodu dejal, da Evropa obisku treh premierjev v Kijevu ne daje "kakšnega velikega posebnega pomena in se od njega v določenih primerih celo ograjuje". Sam obisk v Kijevu označuje kot nespametnega. "Kaj pa če bi se zgodilo in bi bomba udarila v vlak ter bi bili trije premierji mrtvi? Zgodila bi se vladna kriza tik pred volitvami, kar bi še bolj razbilo slovenski narod," je dejal.

Po njegovem mnenju bi bilo bolj smiselno, da bi premier Janša razglasil nevtralnost. "Mi smo premajhni, da bi vstopali v te vojne akcije in da bi z našega ozemlja pošiljali orožje. Navsezadnje ga sami nimamo, pa bi ga pošiljali naokrog," je dejal.

Jelinčič je poudaril, da se diplomacija "dela z mirno, hladno glavo, ne pa s čustvi". Kot je dejal, je treba pretehtati obe strani, "pri nas pa poslušamo samo dejstva z ene strani." Po njegovem mnenju se sicer diskurz spreminja. "Počakajmo in se odzovimo takrat, ko bo to dobro za našo deželo," je pozval Jelinčič.

Jernej Vrtovec (NSi) je dejal, da če bi ruski predsednik Vladimir Putin in ruska stran razumela diplomacijo, vojne sploh ne bi bilo. Vrtovec je vesel enotnega odziva EU-ja. A po njegovem mnenju je rešitev samo ena, in sicer da Rusiji zmanjka denarja. Za milijardo evrov samo v Sloveniji kupimo ruskega plina, kolikor je poraba enodnevnega vojaškega arzenala v Ukrajini. Zato moramo graditi energetsko neodvisnost.

Zmago Jelinčič (SNS) je dodal, da je diplomacija delovala v sporazumih iz Budimpešte in Minska. Sporazume je po Jelinčičevih besedah Rusija spoštovala, Ukrajina pa ne. Konference je treba sklicevati na nevtralnem območju, ne na vojnem terenu. "Če mislite, da bi Evropa skočila, če bi bil Janša ubit, se motite, nič ne bi bilo!"

Obisk treh premierjev v Ukrajini in vlogo Slovenije v vojni je komentiral tudi Uroš Macerl (Vesna). Diplomacija bi lahko težavo rešila, če bi bilo manj egov, na Zahodu, Vzhodu in Evropi. Po njegovem mnenju je bil obisk gesta podpore Ukrajincem v težavah. Lahko bi šlo tudi za informiranje o stanju na kraju samem. Vprašanje pa je le eno, kako končati vojno. "Slovenija tu ni noben dejavnik, ki bi lahko pritiskal na deležnike v tej vojni. Lahko bi pa bila mediator. Glede na to, da smo vsi trije slovanski narodi, da smo imeli dobre odnose z Rusijo, bi lahko odšli iskat rešitev v Rusijo." Ta priložnost se je po Macerlovih besedah "zatvitala" z napačnimi tviti ministra za obrambo, kako je treba premagati Putina.

Ivan Gale (Naša prihodnost) je naprej komentiral neudeležbo ministra Zdravka Počivalška. Ruski napad na Ukrajino pa je označil za nedopustnega. Obisk Janše v Ukrajini pa razume kot nabiranje političnih točk pred volitvami. "Janša bi me prepričal s svojim pogumom, če bi se udeležil katerega od protestov v zadnjih dveh letih, brez oboroženega spremstva konjenice, vodnih topov in težke artilerije …"

"Moj predlog bi bil, da se v mednarodna pravila vojskovanja vnese pravilo, po katerem morajo vsi poveljniki vojaških sil in predstavniki vlade zasesti položaje v prvih bojnih linijah. Mislim, da od tega dne dalje vojaških konfliktov ne bi bilo več in bi o njih brali samo še v zgodovinskih učbenikih," je dejal Gale.

Težave z vladavino prava

Golob je izpostavil, da se Slovenija potiska med vzhodnoevropske države. Nihče več na Zahodu nas namreč ne vidi več kot eno od zahodnoevropskih držav, na kar smo bili nekoč ponosni. "Danes v EU-ju velja pravilo, da so vzhodnoevropske države tiste članice, ki se požvižgajo na vladavino prava. Ali se Slovenija požvižga na vladavino prava? V zadnjih letih zagotovo." Zato je po Golobovem mnenju treba pri obisku Ukrajine ločevati med gesto podpore in med kitenjem z evropskimi vrednotami, pri čemer je Slovenija daleč od tega.

Vrtovec je izpostavil, da je predsedovanje EU-ju Slovenija opravila dobro in za to prejela tudi pohvale zahodnih jedrnih članic EU-ja. Na vprašanje voditeljice, kakšen je odnos države do nevladnih organizacij, protestnikov, medijev, državnih institucij, je Vrtovec odgovoril, da je po njegovem mnenju odnos zelo dober.

"Ko je Nika Kovač postala Slovenka leta, jo je predsednik vlade zmerjal. Na sodišču je bil tudi obsojen za žaljiv tvit o odsluženih prostitutkah, ki sta ga bili deležni dve vaši novinarki, Jaša Jenull je prejel 34 tisoč evrov položnice, ker je protestiral, kar mora imeti vsak pravico" je naštel Šarec, kritičen je bil tudi do odnosa, ki ga ima premier Janša do nevladnih organizacij.
"Gospod Vrtovec, to je danes stanje v Sloveniji," je dejal Šarec in dodal, da stanje ni tako dobro, kot ga skuša slikati minister za infrastrukturo, ki je pred tem dejal, da je v odnosu oblasti do medijev, nevladnih organizacij, protestnikov in različnih državnih institucij ne vidi nobenih težav.

"Tisti, ki ima doma težave z vladavino prava, ki ne dviguje sodne pošte, ki se ne udeležuje razprav in soočenj, težko hodi naokoli predavat o demokraciji," je dejal Šarec in dodal, da po njegovem mnenju Janša ni referenca za govorjenje o evropskih vrednotah. "Čez noč je obrnil ploščo. Vemo, da je prijatelj Viktorja Orbana, je njegov satelit, je skorajda njegov hlapec. Ti ljudje so še pred kratkim prijateljevali s Putinom," je dejal predsednik LMŠ-ja.

"Slovenija je s predsedovanjem dokazala, da je dobra država, da zna delati bolje kot druge države v Evropi," je poudaril Jelinčič, ki meni, da je to treba spoštovati.

Podražitve, hrana in samooskrba

Zaradi vojne v Ukrajini prihaja do podražitev naftnih derivatov, plina in tudi hrane. Kot je pojasnil Vrtovec, je danes v Sloveniji bencin cenejši za 50 centov kot v Avstriji in za 70 centov kot v Italiji. Kar je po njegovih besedah pomembno, ker se z nižjimi cenami vpliva tudi na končno ceno hrane. Vrtovec je med ukrepi vlade v odzivu na energetsko in ukrajinsko krizo naštel energetske vavčerje in začasno znižanje omrežnin na računih za elektriko. "Ključni izzivi bodo v prihodnjem letu, zlasti ogrevanje prihodnjo zimo."

Golob je Vrtovcu očital omembo embarga na ruski zemeljski plin: "Že sama izjava o tem, da je treba vpeljati embargo na zemeljski plin, pokaže, kako preprosto vlada razume situacijo." Energetska kriza, ki smo ji bili priča oktobra, se bo po Golobovih napovedih vlekla še kar nekaj let in bo zaradi ukrajinske vojne še hujša. Celotno evropsko kmetijstvo je soočeno s podražitvijo goriv in gnojil. Po Golobovem mnenju je treba selektivno pomagati kmetijskemu sektorju, da bo zagotovil dovolj hrane. Znižanje cen bencina pa je označil kot razmetavanje slovenskega denarja za tujce, ki hodijo točit v Slovenijo. Ukrepi bi morali biti usmerjeni bolj selektivno, prizadeti prihodnjo zimo bodo tisti, ki se ogrevajo na plin in kurilno olje. Pomoči vlade so izdatne, a ne pridejo do pravih ljudi, meni Golob.

Vrtovec je dejal, da so z ukrepom zamrznitev cen bencina za mesec dni pomagali državljanom, ki se vsak dan vozijo na delo. Glede plina pa je dejal, da se Slovenija dogovarja za alžirski zemeljski plin, delegacija pa se odpravlja tudi v Katar. Diverzifikacija virov energentov pa je po Vrtovčevih besedah pomembna tudi zato, ker se s plačevanjem ruskega plina financira vojna, v kateri umirajo nedolžni ljudje.

Slovenska kmetijska politika po mnenju predsednika stranke Vesna Uroša Macerla se že dolgo ne posveča samooskrbi. "Prav nasprotno, samooskrbo gradi s tem, da gradimo velike trgovske centre na najboljši kmetijski zemlji in da imamo predelovalno industrijo, ki kupuje v tujini najcenejšo hrano in jo velikokrat zaradi slabe sledljivosti dobimo potrošniki kot slovensko hrano," je opozoril.

Po njegovih besedah se bo treba odločiti, ali bo Slovenija imela kmetijsko politiko, ki bo računala na svetovni trg, ali kmetijsko politiko, ki bo računala na slovenskega kmeta. "Če bomo računali na svetovni trg, bomo imeli morda v trenutku, ko bo trg deloval, poceni hrano, ki bo kdaj pa kdaj malo vprašljiva, v tem času pa bo slovenski kmet propadal." Če se bomo odločili, da stavimo na samooskrbo in slovenskega kmeta, pa bo treba po besedah Macerla temeljito spremeniti kmetijsko politiko.

Takojšen embargo za plin in nafto je po mnenju Jelinčiča neumnost. "Treba je delovati na več linijah in ne zapirati ene pipe, dokler nimaš druge pipe, po kateri ti bo prihajalo," je poudaril in znova opozoril pred hitrimi in čustvenimi odzivi, ki škodijo lastni državi. Kot je dejal, ruski plin denimo še vedno prihaja v Francijo, ki se ob tem hkrati pogaja tudi z Alžirijo.

Vrtovec je dejal, da se pri embargu glede nafte tehta, "ali mir in človeška življenja imajo ceno ali ne". Dejal je, da je dobava nafte redna, zaloge pa zadostne za prihodnjih nekaj mesecev. Večja težava je plin, je priznal, a dodal, da je izziv toliko večji, ker pristojni delujejo odgovorno.

Po mnenju Ivana Galeta je osnovna težava vseh dražitev ta, da Slovenija ni dovolj samooskrbna. "Ne govorim samo o energiji in hrani, ampak tudi o znanju," je dejal in poudaril, da bo treba v prihodnosti temu posvetiti več pozornosti. "Kakor kaže danes, prihodnost ni svetla," je dejal Gale, ki je bil več let zaposlen v blagovnih rezervah. Kot je dejal, zato ve, kako ranljivi smo lahko v primeru različnih kriz.

Več pa si oglejte v oddaji Tarča.