Andraž Teršek je v ustavni pritožbi opozoril na več problemov glede glasovanja o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika. Foto: BoBo
Andraž Teršek je v ustavni pritožbi opozoril na več problemov glede glasovanja o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika. Foto: BoBo

Andražu Teršku je podporo pri kandidaturi za ustavnega sodnika napovedalo več kot 50 poslancev, a je na tajnem glasovanju dobil 42 glasov. To pomeni, da so mu do izvolitve zmanjkali štirje glasovi. Ob tem je 38 poslancev glasovalo proti njegovi izvolitvi, osem glasovnic pa je bilo neveljavnih. Vse poslanske skupine, ki so mu obljubljale glasove, so po glasovanju zagotavljale, da so njihovi poslanci dano besedo držali in da Teršek še vedno uživa njihovo podporo. Da je oddal neveljavno glasovnico, ni priznal nihče.

Eden izmed razlogov, da se je Teršek obrnil na ustavno sodišče, so po poročanju časopisa Dnevnik prav neveljavne glasovnice. Prepričan namreč je, da se poslanci k takšnemu načinu glasovanja ne smejo zatekati. "Opredeliti se morajo bodisi za bodisi proti. Tretja možnost jim, sklicujoč se na načelo demokratične legitimacije njihove funkcije, demokratično načelo transparentnosti zakonodajnega odločanja in ustavno načelo 'oblasti ljudstva', ne bi smela biti na voljo," je dejal.

Teršek po neizvolitvi: "Nisem nikakršna žrtev, žrtve so ljudje na socialnem robu"

Kot drugo bistveno neskladnost poslovnika DZ-ja z ustavo poudarja odsotnost varovalke, da bi bilo glasovanje, ki je formalno opredeljeno kot tajno, tudi dejansko tajno. Ob tem Teršek navaja več načinov glasovanja, pri katerih je tajnost izničena, samo glasovanje pa protiustavno in bi ga bilo treba razveljaviti. Kot sporno je v pobudi ustavnemu sodišču ocenil tudi ravnanje predsednika republike Boruta Pahorja. Očita mu, da se je odločil za ponovni poziv za zbiranje kandidatur, čeprav bi lahko takoj po neuspešnem glasovanju za ustavnega sodnika predlagal enega od že prijavljenih kandidatov, tretjo osebo ali pa ponovno njega.

Slednje bi bilo po Terškovi oceni razumno ravnanje, saj da so mu poslanske skupine po neizvolitvi še vedno napovedovale najmanj 50 glasov podpore, navaja časopis Dnevnik. Moti ga tudi, da se Pahor v postopku kandidature z njim ni niti enkrat srečal niti nista izmenjala nobene besede, da po glasovanju ni ničesar izrekel, z njim ni vzpostavil stika. "Z ravnanjem v celotnem postopku mi je predsednik republike krnil ustavno in temeljno človekovo pravico do osebnega dostojanstva," je dejal Teršek.

Teršek ustavnemu sodišču predlaga, da ali ugotovi protiustavnost določb poslovnika DZ-ja o tajnem glasovanju ali poda ustavno sprejemljivo razlago teh določb, s katerimi bo onemogočeno protiustavno ravnanje. V obeh primerih pa naj razveljavi glasovanje o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in DZ-ju naloži, da o njem ponovno glasuje. To pomeni, da naj bi bil ničen tudi ponovni poziv predsednika republike za prosto mesto sodnika ustavnega sodišča. Rok za prijavo na ta razpis se bo iztekel 11. septembra, kar je tudi eden izmed razlogov, da Teršek ustavnemu sodišču predlaga absolutno prednostno obravnavo svoje pobude, še piše Dnevnik.